Skrb za psa in odnos do narave med učenciFabijan, Tina (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) odnos do naraveRaziskave ugotavljajo, da preživljanje časa v naravi vpliva na otrokov razvoj odnosa do narave in na njegovo okoljsko vedenje. Več časa kot otroci preživijo v naravi, bolj pozitiven odnos do nje bodo razvili. Glede na to, da tudi skrb za psa zahteva določen čas preživet v naravi, bi lahko sklepali, da bolj kot posameznik skrbi za psa bolj pozitiven je njegov odnos do narave. Raziskavo v kateri sem raziskovala ali se odnos do narave razlikuje med učenci ki bolj oz. manj skrbijo za psa sem izvedla v osnovnih šolah Jugovzhodne Slovenije, sodelovalo je 480 učencev starih od 12 do 15 let. Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi. Učenci so izpolnjevali vprašalnik v katerem sem preverjala njihov odnos do narave, okoljsko vedenje in skrb za psa. V raziskavo sem vključila tudi starše učencev, ki imajo doma psa. Starši so izpolnili le vprašalnik o skrbi za psa. S statistično analizo podatkov sem ugotovila, da spol, razred in skrb za psa vplivajo na odnos do narave in sicer imajo dekleta bolj pozitiven odnos do narave, prav tako imajo bolj pozitiven odnos do narave učenci nižjih razredov, ter učenci ki prevzemajo več skrbi za psa. Podobno se je izkazalo pri okoljskem vedenju na katerega vpliva razred, ki ga učenec obiskuje in skrb za psa. Učenci v nižjih razredih in učenci, ki prevzemajo več skrbi za psa, izkazujejo bolj okoljsko vedenje. Z raziskavo sem želela razširiti področje raziskovanja vplivov na odnos do narave, saj večina izvedenih raziskav ugotavlja kako lastništvo domačih živali vpliva na odnos do narave. Pogosto predvsem pri otrocih lastništvo živali ne pomeni nujno, da otrok zanjo skrbi in se z njo ukvarja. S tem razlogom sem se osredotočila na skrb za psa, ter kako le ta vpliva na odnos do narave in okoljsko vedenje.20182019-07-30 05:34:41Magistrsko delo/naloga108875sl