Povezanost med bralno-napisovalno zmožnostjo v slovenščini kot maternim jezikom in bralnim razumevanjem v angleščini pri šestošolcih glede na način besedilnega vnosaLekan, Klavdija (Avtor) Pižorn, Karmen (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) fonološko zavedanjeGlede na to, da se angleščina v Sloveniji uvaja že v prvem razredu osnovne šole, kot neobvezni izbirni predmet (NIP), in se tako učenci začnejo opismenjevati v tujem jeziku že v drugem oziroma tretjem razredu, je smiselno ugotoviti, kakšne so povezave med bolj oziroma manj usvojeno bralno-napisovalno zmožnostjo v slovenščini kot maternim jezikom večine učencev in bralnim razumevanjem v angleščini po nekaj letih učenja angleščine kot tujega jezika, glede na različen besedilni vnos (branje, poslušanje, branje s sočasnim poslušanjem). Področje povezanosti med bralno-napisovalno zmožnostjo (fonološko zavedanje, dekodiranje, tekočnost branja in hitrost ter pravilnost zapisa) v slovenščini in učenjem angleščine je v Sloveniji slabo raziskano, medtem ko v tujini v številnih študijah ugotavljajo, da dosežena raven sporazumevalne zmožnosti v maternem jeziku igra pomembno vlogo pri uspešnosti oziroma neuspešnosti usvajanja tujega jezika. Manj se obstoječe raziskave posvečajo ugotavljanju povezav med bralno-napisovalno zmožnostjo v maternem jeziku in načinom vnosa besedila v tujem jeziku (branje, poslušanje, branje s sočasnim poslušanjem). Osrednje vprašanje magistrskega dela je, kakšna je pri šestošolcih povezanost med doseženo bralno-napisovalno zmožnostjo v slovenščini in bralnim razumevanjem besedil v angleščini glede na način besedilnega vnosa. V raziskavo je bilo zajetih 280 učencev šestih razredov iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Pri raziskavi so bile uporabljene štiri različne standardizirane naloge bralnega razumevanja v angleščini ter štirje individualizirani preizkusi testa Profil ocene posebnih potreb (Special Needs Assessement Profile – SNAP). Ugotovili smo, da med rezultati testov, ki so merili bralno-napisovalno zmožnost v slovenščini, in rezultati angleških testov bralnega razumevanja obstaja statistično pomembna povezava pri vseh treh medijih vnosa (branje, poslušanje in branje s sočasnim poslušanjem). Statistično pomembna povezava obstaja tako med testi, ki so merili bralno-napisovalne zmožnosti, kot angleškimi testi bralnega razumevanja. Najboljše rezultate so imeli anketirani učenci pri mediju vnosa »branje«, nato »branje + poslušanje« in na koncu »poslušanje«. To pomeni, da so različni mediji vnosa učencem pomagali pridobiti boljše rezultate na testu bralnega razumevanja, deklice pa so ob tem na testu ortografske spretnosti dosegle boljši testni rezultat kot dečki. Z rezultati raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju povezanosti med bralno-napisovalno zmožnostjo v maternem in bralno zmožnostjo v tujem jeziku pri učencih ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Hkrati bodo rezultati raziskave pomagali učiteljem pri odkrivanju težav pri učenju tujega jezika in tudi učiteljem razrednega pouka pri procesu opismenjevanja, še zlasti pri dajanju poudarkov in pomembnosti tekočnosti branja v slovenščini kot maternem in učnem jeziku v slovenski osnovni šoli.20192019-07-30 05:33:52Magistrsko delo/naloga108847sl