Zastopanost glasbene dejavnosti ustvarjanja pri pouku glasbene umetnosti skozi vertikalo osnovnošolskega izobraževanjaTraven, Maruša (Avtor) Sicherl-Kafol, Barbara (Mentor) osnovna šolaV magistrskem delu smo obravnavali zastopanost glasbene dejavnosti ustvarjanja skozi vertikalo osnovnošolskega izobraževanja. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ustvarjalnost, ki smo ga predstavili z vidika lastnosti posameznika, procesa in dosežka. Prav tako smo opredelili pojem glasbena ustvarjalnost in podrobneje raziskali glasbeno ustvarjalnost v šoli ter učiteljevo vlogo pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti učencev. Osredinili smo se na poučevanje z glasbeno dejavnostjo ustvarjanja in s pomočjo učnega načrta za glasbeno umetnost ugotovili zastopanost dejavnosti za osnovno šolo. V analizi učnih gradiv za glasbeno umetnost smo za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje izpostavili izbor praktičnih primerov glasbene dejavnosti po razredih, ki se izvajajo z glasbeno dejavnostjo ustvarjanja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo opredelili glasbeni razvoj otrok, v katerem smo podrobneje opisali predvsem razvoj glasbene ustvarjalnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in opazovanja z neudeležbo v razredu raziskali zastopanost glasbene dejavnosti ustvarjanja pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, kako pogosto osnovnošolski učitelji pri pouku glasbene umetnosti izvajajo glasbeno dejavnost ustvarjanja, katere ustvarjalne metode poučevanja in učenja pri tem uporabljajo in kakšno stališče imajo do glasbene dejavnosti ustvarjanja. Raziskovali smo, ali se pridobljeni podatki razlikujejo glede na vzgojno-izobraževalno obdobje poučevanja, vrsto in stopnjo izobrazbe, delovno dobo na področju vzgoje in izobraževanja in pogostost udeleževanja na dodatnih izobraževanjih na glasbenih seminarjih. Rezultati so pokazali, da osnovnošolski učitelji od glasbenih dejavnosti najredkeje izvajajo glasbeno dejavnost ustvarjanja. Najpogosteje se od glasbenih dejavnosti ustvarjanja izvaja gibalno in likovno ustvarjanje ob glasbi (predvsem v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju), poustvarjalno petje (predvsem v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju) in ritmizacijo besedila, najredkeje pa glasbene dejavnosti izmišljanja. Metodo razvijanja glasbene ustvarjalnosti je v zadnjo uro poučevane glasbene umetnosti vključilo nekoliko manj kot polovica osnovnošolskih učiteljev. S strukturiranim opazovanjem smo ugotovili, da je metodo razvijanja glasbene ustvarjalnosti uporabilo največ učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Največ učiteljev je vključilo metodo gibalnega in likovnega ustvarjanje ob glasbi, metodo poustvarjalnega petja in metodo ritmizacije besedila. Poustvarjalno petje in melodično dopolnjevanje je vključilo največ učiteljev iz tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Metodo gibalnega ustvarjanja ob glasbi je vključilo največ učiteljev iz prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Metodo melodičnega dopolnjevanja je vključilo največ učiteljev, ki se je izobraževalo na glasbeno-pedagoškem področju. Metodo poustvarjalnega petja je vključilo več tistih učiteljev, ki se dodatnih glasbenih izobraževanj na glasbenih seminarjih udeležijo vsaj enkrat letno. Z analizo stališč učiteljev do glasbene dejavnosti ustvarjanja smo ugotovili, da se osnovnošolski učitelji, ki poučujejo glasbeno umetnost, najbolj strinjajo s trditvami, da je vključenost glasbene dejavnosti ustvarjanja nujna za kakovosten pouk glasbene umetnosti, da morajo biti vse glasbene dejavnosti enakovredno vključene v pouk in da ima učitelj pomembno vlogo pri razvijanju otrokove glasbene ustvarjalnosti.20192019-07-30 05:33:44Magistrsko delo/naloga108843sl