<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108838"><dc:title>Samopodoba učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v primerjavi z vrstniki brez težav</dc:title><dc:creator>Sečkar,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:description>posameznih področjih učenja in kakšno njihovi vrstniki brez težav. S pomočjo primerjave sem poskušala ugotoviti, na katerih komponentah imajo boljšo in na katerih komponentah slabšo samopodobo. V teoretičnem uvodu predstavljam definicije in opredelitve pojma samopodoba, modele samopodobe, samopodobo v mladostništvu, komponente samopodobe, vpliv samopodobe na učenje in načine spodbujanja dobre samopodobe pri učencih. Na kratko pa predstavljam tudi učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Samopodobo in področja samopodobe sem raziskovala s prirejenim slovenskim vprašalnikom samopodobe-SPA za oceno samopodobe učencev (Musitu, García, Gutiérrez, Krajnc in Pečjak, 1998).  Vprašalnik ima preverjene merske karakteristike, zanesljivost in veljavnost. Vzorec je sestavljen iz 96 učencev rednih osnovnih šol v Prekmurju, od tega 48 učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in 48 vrstnikov brez težav. 
Rezultati so pokazali, da je splošna samopodoba učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in vrstnikov brez težav dobra. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in njihovi vrstniki brez težav imajo dobro socialno, družinsko in telesno samopodobo, slabšo pa imajo učno in emocionalno samopodobo. Rezultati so pokazali, da med večino komponent samopodobe obstaja statistično značilna povezanost, kar pomeni, da se z večanjem vrednosti ene komponente večajo tudi vrednosti druge komponente. Ni pa statistično značilne povezanosti med socialno in emocionalno samopodobo ter učno in emocionalno samopodobo. Statistično značilna povezanost obstaja tudi med posameznimi komponentami in splošno samopodobo.
V raziskavi sem prišla do ugotovitev, da imajo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja nižjo socialno samopodobo kot vrstniki brez težav. Ugotovila sem, da imajo vsi vključeni učenci podobno telesno samopodobo. Ugotovila sem, da sta splošna in akademska samopodoba učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja nižji v primerjavi z njihovimi vrstniki brez težav. V raziskavi sem ugotovila, da akademska samopodoba ni odvisna od spola učencev. 
Ugotovila sem, da je splošna samopodoba učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in vrstniki brez težav dobra, da je potrebno biti pozoren na vse komponente samopodobe, pomagati učencem razvijati dobro samopodobo ter pri tem vključiti vse člane strokovnega tima in tudi njihove starše. Da bi se samopodoba tako učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja kot njihovih vrstnikov brez težav izboljšala oziroma zvišala, so v magistrskem delu predlagane smernice in priporočila za učitelje oziroma strokovnjake, ki so vpeti v vzgojno-izobraževalni proces.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-30 05:33:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108838</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
