<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108830"><dc:title>Plesne dejavnosti v vrtcu</dc:title><dc:creator>Dovč,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ples</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil raziskati, katere plesne dejavnosti se pojavljajo v vrtcih. Zanimalo me je, katere plesne dejavnosti načrtujejo vzgojitelji, s katerimi težavami se srečujejo pri načrtovanju in izvajanju plesnih dejavnosti, v kakšnem obsegu se pojavljajo plesne dejavnosti v vrtcu ter kateri so razlogi za izvajanje/neizvajanje plesnih dejavnosti. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike pri načrtovanju in izvajanju plesnih dejavnosti glede na delovno dobo vzgojiteljev in med vrtci. Diplomsko delo je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V prvem, teoretičnem, delu predstavim ples kot področje Kurikuluma za vrtce, vlogo vzgojitelja pri načrtovanju in izvajanju plesnih dejavnosti, opredelim pojma ples in plesnost in elemente plesa. Predstavim tudi pomen plesnih dejavnosti za predšolskega otroka, vidike plesne vzgoje ter opišem primere plesnih dejavnosti, ki jih lahko izvajamo v vrtcu. Ob koncu teoretičnega dela predstavim tudi različne pristope za izvajanje plesnih dejavnosti, kot so pedagoški pristop Reggio Emilia, ustvarjalni gib, vmesni model za izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu in integracijo umetnosti v učni proces. V drugem, empiričnem, delu so predstavljeni rezultati raziskave. Podatke sem zbirala s pomočjo anketnega vprašalnika in nestrukturiranega intervjuja. V raziskavo so bili vključeni vzgojitelji in vzgojiteljice iz vrtcev Pedenjped, Vrhovci in Jarše. V raziskavi je sodelovalo 64 vzgojiteljev. Dobljene rezultate sem primerjala z rezultati že opravljenih raziskav. Ugotovila sem, da se v vrtcih najpogosteje izvajajo rajalne igre in sprostitvene dejavnosti. Vzgojiteljice se srečujejo z več težavami pri izvajanju plesnih dejavnosti, kot pri načrtovanju. Najpogostejše težave so pomanjkanje plesnega znanja, premajhen prostor in strah pred slabo načrtovano dejavnostjo. Prav tako sem ugotovila, da na pogostost izvajanja plesnih dejavnosti najbolj vpliva interes otrok, plesno znanje vzgojiteljice in njena osebna angažiranost za plesne dejavnosti. Na neizvajanje plesnih dejavnosti pa najbolj vpliva pomanjkanje znanja in pomanjkanje prostora.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-30 05:33:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108830</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
