Spoznavanje pojma hiša skozi ustvarjalni gib v starostni skupini 4-5 letLeben, Katja (Avtor) Geršak, Vesna (Mentor) plesNe glede na to, kje smo, vedno nas obdaja prostor, ki vpliva na nas (in obratno). Prostorske predstave se ne razvijejo same od sebe, zato je pomembno, da otrokom že zgodaj ponudimo čim več izkušenj. S tem namenom sem napisala diplomsko delo, ki se ukvarja s pomenom prostora v zgodnjem otroštvu. V raziskavo sem vključila aktivne metode učenja, ki spodbujajo celostni razvoj in otroka obogatijo z izkušnjami. V ospredje sem postavila ustvarjalni gib in tako skozi celotno diplomsko delo poskušala povezati področje plesa in arhitekture. V teoretičnem delu sem predstavila Kurikulum za vrtce, ki je podlaga za delo v javnem vrtcu v Republiki Sloveniji; sodobni koncept Reggio Emilia, italijanski koncept ustanovitelja Lorisa Malaguzzija; ustvarjalni gib, metodo, ki spodbuja celostno učenje z gibom; in arhitekturo, ki se ukvarja z urejanjem prostora. Pri vseh štirih elementih sem s pomočjo strokovne literature raziskala pomen prostora in na koncu povezala arhitekturo s plesom. V empiričnem delu so predstavljene dejavnosti na temo hiše v starostni skupini 4–5 let. Dejavnosti vključujejo ples, ustvarjalni gib in nekatere elemente koncepta Reggio Emilia, povezujejo pa se tudi z ostalimi področji Kurikuluma za vrtce. Z evalvacijo izvedenih dejavnosti sem dobila vpogled v proces razumevanja pojma hiša pri otrocih skozi ustvarjalne plesne dejavnosti. Ugotavljala sem povezavo med razvojem plesnega in konkretnega prostora pri otrocih. Zanimalo me je, na kakšne načine telo otroku omogoča raziskovanje prostora. Osredinjena sem bila tudi na odziv otrok, ki so se z ustvarjalnim gibom srečali prvič. Z raziskavo sem ugotovila, da so otroci pri odkrivanju plesnega prostora napredovali tudi z vidika konkretnega prostora. Odziv otrok na ustvarjalni gib je bil pozitiven, predvsem jim je bilo všeč, da so se med vodenimi dejavnostmi lahko veliko gibali.20192019-07-30 05:32:56Diplomsko delo/naloga108828sl