<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108805"><dc:title>Spodnje Posavje med drugo svetovno vojno</dc:title><dc:creator>Verstovšek,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikša,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Posavje</dc:subject><dc:subject>druga svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>izseljenci</dc:subject><dc:subject>odporniška gibanja</dc:subject><dc:subject>okupacija.</dc:subject><dc:description>Spodnje Posavje se je med drugo svetovno vojno razdelilo med tri okupatorje. Nemški si je priključil ozemlje na levem bregu Save in kakih 15 km širok pas na desnem bregu. Italijanski je dobil južni in jugozahodni del, medtem ko je nekaj vasi ob Obrežju prišlo pod hrvaškega. Stičišče treh okupatorjev nakazuje na strateški pomen Posavja, ki leži na križišču prometnih poti. Okupatorji so geografsko lego izkoriščali za vpade na Balkan. Nemškemu rajhu je kotlina predstavljala skrajni jugovzhodni del nemškega kulturnega prostora, vendar je bila težava v tem, da tu živijo Slovenci. Začel je izvajati ponemčevanje prostora, pri čemer je slovensko prebivalstvo nasilno izselil, namesto njih pa na zapuščene domove namestil kočevske Nemce. Izgnane Slovence je pošiljal sprva v Srbijo in NDH, nato pa v posebna taborišča na območju današnje Nemčije. Prebivalci so se začeli upirati že leta 1941 z nekaterimi bolj začetniškimi in neizkušenimi odporniškimi skupinami. V naslednjih letih so se začele oblikovati čete, bataljoni in odredi, pri čemer so vodilno vlogo prevzele skupine na Kozjanskem. Redno so sodelovale s hrvaškimi partizani, nekaj časa pa je v Posavju delovala tudi elitna XIV. divizija. Po vojni so se predvsem v Mostecu izvajali povojni poboji nad pobeglimi hrvaškimi vojaki, manjša grobišča pa se najdejo povsod po regiji. V spomin na dogodke med drugo svetovno vojno je v Posavju tudi veliko spomenikov in raznih obeležij. Mnoga so delo domačih kulturnih delavcev in se nanašajo na posameznike in dogodke, neposredno povezane na lokalno medvojno zgodovino.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-27 07:45:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108805</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
