Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar)Keković, Renata (Avtor) Bjelčevič, Aleksander (Mentor) zakonnezvestobažensko prešuštvokazenljubezenZakonska nezvestoba je zagotovo tema, ki buri duhove že stoletja. V 19. stoletju je bila med romanopisci še posebej popularna tema ženskega prešuštva in temu toku se niso mogli upreti niti najbolj znani avtorji na našem ozemlju. Janko Kersnik, Josip Jurčič, Josip Vošnjak in Fran Govekar v svojih delih zagovarjajo tradicionalno podobo ženske, ki je dobra, pridna, poštena in pokorna svojemu možu. Ženski, ki tega ne spoštuje, je namenjena kazen, saj na nek način prelamlja s tradicijo in z moralnimi normami. Zagovarjajo krščanski nauk o svetosti zakona ter dejstvo, da je zlo treba kaznovati. Edini, ki je do ženskega prešuštva razumevajoč, je Ivan Cankar v delu Gospa Judit (1904). Vsem ženskam je skupna ena stvar: nobena ni v zakon stopila iz ljubezni. Razlog za poroko je bil večinoma materialne narave (Kersnik, Vošnjak, Govekar, Cankar), le Jurčičeva lepa Vida je moža vzela iz kljubovanja staršem. Možje so si za razliko od svojih žena želeli le lepe, mlade žene, ki jim bo zagotovila potomstvo. Ugotovimo, da materialni razlogi niso tisti, zaradi katerih bi se zakon obdržal in da imajo različni razlogi za poroko velik vpliv na to, da pride do prešuštva. Vse ženske so namreč v zakonu pogrešale le eno stvar, ki pa je najbrž le najpomembnejša za to, da se zakon obdrži, in to je ljubezen, ki jo neposredno povezujejo s srečo. Ljubezen in srečo so ženske iskale v objemu ljubimcev, kar pa se načeloma izkaže kot pogubno dejanje za vse vpletene.20192019-07-26 15:50:17Diplomsko delo/naloga108801sl