<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108770"><dc:title>Neupravičena obogatitev po rimskem in sodobnem slovenskem pravu</dc:title><dc:creator>Zorec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kambič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neupravičena obogatitev</dc:subject><dc:subject>indebitum solutum</dc:subject><dc:subject>kondikcije</dc:subject><dc:subject>verzije</dc:subject><dc:subject>obogatitveno načelo</dc:subject><dc:subject>vrnitveno načelo</dc:subject><dc:subject>obogatitev</dc:subject><dc:subject>prikrajšanje</dc:subject><dc:description>Korenine instituta neupravičene obogatitve segajo v obdobje rimskega prava, kjer je načelo prepovedi obogatitve na račun drugega izhajalo iz Pomponijeve maksime. V rimskem obdobju niso poznali instituta neupravičene obogatitve v takšnem pomenu besede kot ga poznamo danes. V klasičnem rimskem pravu je bil institut neupravičene obogatitve povezan s štirimi različnimi pravnimi instituti, med katerimi je bil najbolj pomembna tožba imenovana condicto, ki jo je bilo mogoče uporabiti v primerih, ko je prišlo do neupravičene obogatitve ene stranke na račun druge. V obdobju postklasičnega prava so klasificirali posamezne tožbe ter razširili in posplošili njihovo uporabo. Najpomembnejša novost je bila, da je v nekaterih primerih verzijskih tožb, postal čas vložitve tožbenega zahtevka izredno pomemben.  Tožbeni zahtevek se je v nekateirh primerih, tipičen primer je actio de in rem verso,  že glasil na vrnitev tistega, kar je obogateni v času vložitve tožbe še imel in ne na vrnitev tistega, kar je prejel. Na temelju rimske ureditve sta se izoblikovali dve ureditvi neupravičene obogatitve: pluralistična in unitaristična. V Sloveniji velja unitarističnia ureditev instituta neupravičene obogatitve kar pomeni, da se tako za kondikcijske, kot tudi za verzijske zahtevke, uprablja splošno, generalno pravilo. 
V obdobju rimskega prava se je institut neupravičene obogatitve šele razvijal, zaradi česar so tudi vidne razlike med eno in drugo ureditvijo. Za razliko od rimskega pravnega sistema v slovenskem pravnem redu velja obogatitveno in ne vrnitveno načelo, poleg tega so veliko bolj urejena  pravila glede vračanja (kdaj pride v poštev naturalna in kdaj denarna restitucija, kdaj se zahteva vrnitev koristi od uporabe stvari, kdaj lahko pridobitelj uveljavlja nasprotni zahtevek) ter pravila glede zastaranja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-21 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108770</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
