<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108769"><dc:title>Izmera položajne in višinske mreže pri Osnovni šoli Polhov Gradec</dc:title><dc:creator>Trepal,	Tomislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štebe,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodetska mreža</dc:subject><dc:subject>položajna mreža</dc:subject><dc:subject>višinska mreža</dc:subject><dc:subject>izravnava</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo obravnavali položajno 3D geodetsko mrežo OŠ Polhov Gradec. Opisali smo obliko geodetske mreže, načine stabilizacije in signalizacije točk v mreži. Predstavili smo merski instrumentarij, ki smo ga uporabili pri izmeri mreže in glavne postopke obdelave meritev. Pri izravnavi položajne 3D geodetske mreže, ki smo jo sicer obravnavali posebej v horizontalnem in posebej v višinskem smislu, smo primerjali vpliv različnega števila in geometrije danih točk. V prvem primeru smo geodetski datum definirali z dvema danima točkama 3 in 4, v drugem primeru pa s tremi danimi točkami 3, 4 in 5. Ugotovili smo, da višjo in bolj homogeno natančnost točk dobimo v primeru s tremi danimi točkami, saj so bolje razporejene po celotni mreži. Pri izravnavi višinske/nivelmanske mreže smo obravnavali dva primera. V prvem smo v izravnavo vključili vse meritve nivelmanskih zank, v drugem primeru pa smo izpustili višinsko razliko med reperjema R4 in R2. Ugotovili smo, da v drugem primeru kljub eni povezavi manj ne dobimo bistveno slabše natančnosti višin točk po izravnavi.</dc:description><dc:publisher>T. Trepal]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-21 07:15:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108769</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
