<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108754"><dc:title>Doživljanje oskrbovanja osebe z demenco v domačem okolju in vloga delovnega terapevta</dc:title><dc:creator>Lapajne,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neformalni oskrbovalci</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Skrb za osebe z demenco v domačem okolju najpogosteje prevzemajo bližnji družinski člani. Imenujemo jih neformalni oskrbovalci. Zaradi progresivne narave bolezni in pomanjkanja znanja pri oskrbovanju svojca z demenco naletijo na več različnih ovir. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako svojci doživljajo oskrbovanje osebe z demenco v domačem okolju in kako se soočajo z novo življenjsko vlogo. Preveriti smo želeli tudi, kakšna je vloga delovnega terapevta in na kakšne načine lahko svojcem olajša skrb za osebo z demenco.  Metode dela: V raziskavi je sodelovalo deset svojcev, ki že dlje časa skrbijo za osebo z demenco. Devet od teh je bilo ženskega spola in le ena moškega spola. Stari so bili  med 30 do 69 let. Podatke smo pridobivali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki smo ga z dovoljenjem udeležencev zvočno snemali. Transkripti zvočnih posnetkov so bili analizirani s pomočjo kvalitativne analize. Rezultati: Kvalitativna analiza je privedla do oblikovanja treh različnih tem 1) vpliv demence na osebo, 2) spoprijemanje z vlogo skrbnika in 3) ohranjanje vključenosti v vsakodnevne aktivnosti. Bolezen je v življenja svojcev vnesla različne spremembe na vseh življenjskih področjih. Zaradi pomanjkanja znanja in pomanjkanja časa se spopadajo z različnimi bremeni. Vloga neformalnega oskrbovalca je v večini predstavljala dodatno breme, nekateri so jo sprejeli kot življenjsko odgovornost. Najpogosteje so se zatekali k neformalnim oblikam pomoči, torej pomoči bližnjih družinskih članov in prijateljev. Druga najpogostejša oblika pomoči je bila pomoč na domu. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da je delovna terapija nepoznana zdravstvena stroka, vendar bi bila nujno potrebna že v začetni fazi demence. Delovali bi lahko znotraj multidisciplinarnega tima na domu ter v dnevnem varstvu. Že v začetni fazi bi lahko svojcem svetovali ter jih izobraževali o različnih pristopih, s katerimi bi podaljševali samostojnost oseb z demenco in izboljševali njihove spretnosti. Svojcem bi lahko svetovali o prilagoditvah domačega okolja in o uporabi različnih pripomočkov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-19 12:49:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108754</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
