<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108736"><dc:title>Globoko učenje za segmentacijo in klasifikacijo cestišča</dc:title><dc:creator>Smole,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skočaj,	Danijel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevronske mreže</dc:subject><dc:subject>segmentacija</dc:subject><dc:subject>klasifikacija</dc:subject><dc:subject>usmerjanje pozornosti</dc:subject><dc:subject>cestišča</dc:subject><dc:subject>računalniški vid</dc:subject><dc:description>Eden izmed problemov, s katerim se srečujejo vzdrževalci cestišč, je zahteva po rednem posodabljanju evidence o kvaliteti vozišč. Podatke o poškodbah trenutno beležijo ročno, kar pa je časovno zamudno in pogosto nekonsistentno.

V nalogi smo s tem razlogom predstavili pristop k podobnemu problemu, kjer namesto poškodovanosti vozišča avtomatično določamo tip površine. Za reševanje tega problema smo uporabili klasifikacijsko umetno nevronsko mrežo, ki temelji na arhitekturi ResNet-50. Da pa bi izboljšali njeno uspešnost, smo v vhodne slike vkomponirali informacijo o položaju cestišča, pridobljeno s segmentacijsko mrežo U-Net. Pokazali smo, kako lahko v primeru segmentacije uporabimo informacijo o položaju robov cestišča in slikovnim elementom v neposredni bližini dodelimo večjo utež ter s tem usmerimo pozornost mreže v dele slike, kjer se napake najpogosteje nahajajo. Pokazali smo tudi, kako v primeru delno označenih podatkov uporabimo neoznačene dele slike, jim dodelimo nižjo utež in jih nato upoštevamo v času učenja.

Primerjali smo tudi dva pristopa k usmerjanju pozornosti klasifikacijskih mrež. Prvi pristop uporablja maskiranje vhodne slike z ničelno vrednostjo, kjer je segmentacijska mreža detektirala ozadje, drugi pa temelji na razširitvi vhodne slike z izhodom segmentacijske mreže. Pokazali smo, da se uporaba informacije o položaju cestišča s pomočjo segmentacije obrestuje, saj se mera uspešnosti F1 pridobljena na testni zbirki poveča iz 0,947 na 0,971, v kolikor uporabimo slednji pristop.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-16 13:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108736</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
