<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108704"><dc:title>Filozofija za otroke in prevencija nasilja</dc:title><dc:creator>Grbec,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimenc,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>filozofija za otroke</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>prevencija nasilja</dc:subject><dc:subject>raziskovalna skupnost</dc:subject><dc:subject>didaktika filozofije</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:description>Šolski predmet filozofije zaseda v našem šolskem sistemu obroben položaj znotraj predmetnika poučevanih vsebin tako na osnovnošolski kot tudi na srednješolski ravni. Kljub temu pa klic po filozofiji še nikoli ni bil tako potreben, saj človek izgublja orientacijo v mišljenju, kar sproža številne neljube posledice tako v šoli kot širše v družbi. Neredko se te posledice kažejo kot nasilna dejanja na individualni in na kolektivni ravni. Za prevencijo takšnih dejanj je potrebna vrnitev k filozofiji in k njenim začetkom. Iskati je potrebno tudi izvor ideje za šolski predmet Filozofija za otroke, ki skuša filozofijo predstaviti v njeni prvotni in praktično naravnani luči. Ta zagovarja tezo, da je vsak otrok že sam po sebi filozof, saj tako otroka kot filozofa ženejo naprej radovednost, iskanje odgovorov na vprašanja, iskanje smisla ter naposled svojega mesta v tem svetu. Za doseganje teh ciljev pa je potrebno izhajati iz otroške radovednosti, ki se je ne sme zatreti, temveč jo je potrebno spodbujati. Na ta način se lahko sproži številne pozitivne učinke, ki segajo tudi čez sam predmet filozofije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-13 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108704</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
