<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108611"><dc:title>Polimorfizem rs1617640 gena za eritropoetin (EPO) in pojav proliferativne diabetične retinopatije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2</dc:title><dc:creator>Kordiš,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunej,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Daniel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>polimorfizem</dc:subject><dc:subject>eritropoetin</dc:subject><dc:subject>proliferativna diabetična retinopatija</dc:subject><dc:subject>molekularna genetika</dc:subject><dc:description>Trenutni način življenje ljudem ne pušča dovolj časa za gibanje in zdravo ter kvalitetno prehranjevanje, kar vidimo kot porast v pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2, debelosti ter bolezni srca in ožilja. Število primerov sladkorne bolezni tipa 2, se je v zadnjih treh desetletjih potrojilo, predvidevanja pa ne kažejo zmanjšanja števila diabetikov. Največji problem predstavljajo razvijajoče se države, kjer naj bi do leta 2030 s sladkorno boleznijo tipa 2 zbolelo 40 % več ljudi kot v razvitih državah. Eden od možnih zapletov te bolezni je proliferativna diabetična retinopatija (PDR), ki se pojavi pri 15 % bolnikov in lahko ob slabem nadzoru bolezni vodi v slepoto. Dosedanje raziskave kažejo, da na razvoj PDR poleg znanih dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni sladkor, hipertenzija in hiperholesterolemija, vplivajo tudi spremembe v genih. V naši raziskavi smo se osredotočili na SNP v promotorju gena za eritropoetin (EPO) v slovenski populaciji bolnikov. Primerjali smo dve skupini preiskovancev; prva je vključevala 235 sladkornih bolnikov tipa 2, ki imajo PDR, druga pa je služila kot kontrola in vključevala 664 sladkornih bolnikov tipa 2 brez PDR. S pomočjo molekularno-genetske analize smo preverili ali je polimorfizem rs1617640 gena EPO možni genski označevalec PDR pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Rezultati razporeditve genotipov in alelov so pokazali, da preiskovan polimorfizem ni povezan s PDR. Razporeditev genotipov med skupinama je bila na meji statistične značilnosti (p = 0,0564), zato bi bilo smiselno analizo razširiti na večji vzorec preiskovancev.</dc:description><dc:publisher>[M. Kordiš]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-10 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
