<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108607"><dc:title>Vpliv predčasnega rojstva na sposobnost premagovanja napora v hipoksiji pri otrocih</dc:title><dc:creator>Kepic,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Osredkar,	Damjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predčasno rojstvo</dc:subject><dc:subject>hipoksija</dc:subject><dc:subject>telesna zmogljivost</dc:subject><dc:description>Predčasno rojstvo lahko na respiratornem sistemu pusti anatomske in funkcionalne posledice za celo življenje. Težave z nepopolno razvitim dihalnim sistemom in ventilatornim odzivom na hipoksijo so pri novorojenčkih že dobro raziskane, ostaja pa vprašanje, ali se posledice ohranijo tudi z odraščanjem ter ali te posledice vplivajo na sposobnost premagovanja napora v hipoksiji. Nekaj raziskav je že preučevalo športno sposobnost in ventilatorni odziv v hipoksiji pri odraslih osebah, namen pričujoče raziskave pa je bil ugotoviti sposobnost premagovanja napora v hipoksiji pri predčasno rojenih in donošenih otrocih, starih med 8 in 10 let.
V raziskavi je sodelovalo petnajst predčasno rojenih otrok (gestacijska starost = 29  2 tednov; telesna masa ob rojstvu = 1202  184 g) in štirinajst donošenih vrstnikov (gestacijska starost = 39  1 tednov; telesna masa ob rojstvu = 3270  307 g). Vsi otroci so izvedli dve obremenitveni testiranji v naključnem vrstnem redu: (1) Stopnjevan obremenitveni test v normoksiji (procent O2 v vdihanem zraku (FiO2) = 0,21) in (2) Stopnjevan obremenitveni test v normobarični hipoksiji (FiO2 = 0,13). Na podlagi obremenitvenih testiranj smo primerjali rezultate največje proizvedene moči v hipoksiji pri nedonošenih otrocih in njihovih donošenih vrstnikih ter izmerili spremembe v izbranih kardio-vaskularnih parametrih med obema skupinama in med obema pogojema.
Znižanje maksimalne aerobne moči (predčasno rojeni -23 %; donošeni -26 %; p &lt; 0,001) in maksimalne porabe kisika (predčasno rojeni -6 %; p &gt; 0,05; donošeni -12 %; p &lt; 0,05) v hipoksiji je bilo med skupinama primerljivo. Prav tako nismo ugotovili značilnih razlik v ventilatornem odzivu med naporom v hipoksiji. Edina značilna razlika je bila v dihalnem volumnu, ki je bil pri 75 % maksimalne obremenitve nižji pri predčasno rojenih otrocih (p=0,03). V normoksiji pa so se razlike pokazale pri 75 % in 100 % maksimalne obremenitve tako pri dihalnem volumnu kot pri pljučni ventilaciji, porabi kisika in količini izdihanega CO2 (p &lt; 0,05). Modulacija frekvence srca pri naporu v hipoksiji se med skupinama ni razlikovala.
Pridobljeni rezultati kažejo, da zdravi predčasno rojeni otroci nimajo posebnih omejitev glede telesnega napora ob akutni izpostavitvi hipoksiji, potrebne pa so nadaljnje raziskave, ki bi preučevale odziv na napor na dejanski nadmorski višini ter v obdobju daljše aklimatizacije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-10 07:20:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108607</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
