Viški in zavržki hrane pri prehranski oskrbi bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru LjubljanaConfidenti, Blaž (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Ferfila, Nevenka (Komentor) bolnišnicaviški hranezavržki hranemetoda tehtanjaUvod: Biološki odpadki predstavljajo velik okoljski problem in zaradi vsebnosti odpadne hrane tudi socialno vprašanje. V zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za spremljanje količin in sestavo bioloških odpadkov. Namen tega spremljanja je optimizirati ravnanje z biološkimi odpadki na nacionalni in mednarodni ravni ter na podlagi količin in sestave poiskati načine za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja predvsem odpadne hrane. Namen: Namen magistrskega dela je bil pridobiti podatke o količinah odpadne hrane, ki nastajajo pri prehranski oskrbi bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in oceniti stroške teh odpadkov. Ločeno smo spremljali ostanke hrane, ki nastajajo v centralni kuhinji (viški hrane), ter količine zavržene hrane, ki so se vračale s kliničnih oddelkov. Metoda dela: V obdobju sedmih zaporednih dni smo z metodo tehtanja merili količine nerazdeljene hrane, količine vrnjenega nedotaknjenega kruha in količine dehidrirane zavržene hrane. Količine zavržene hrane smo primerjali s količinami pripravljene in postrežene hrane. Rezultati: V opazovanem obdobju so v bolnišnici zavrgli eno tretjino pripravljene hrane v razponu od 19 do 54 %. Na skupno količino odpadne hrane, ki so jo pripravili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je v največji meri, to je z 29,8 %, vplivala zavržena servirana hrana. Znotraj te količine je bilo 7,1 % povsem nedotaknjene hrane. V manjši meri je na skupno količino odpadne hrane z 4,8 % vplivala količina nerazdeljene hrane. S kliničnih oddelkov se je v tem obdobju vrnilo 23 % serviranega kruha (od 14 do 30 %). Strošek zavržene hrane je v opazovanem obdobju predstavljal 32,6 % vrednosti živil, ki so jih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana porabili za pripravo hrane. Razprava in zaključek: Primerjava podatkov o količini odpadne hrane kaže, da v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v primerjavi z bolnišnicami po Evropi zavržejo manjšo količino teh odpadkov. Količine odpadne hrane je zaradi različnih dejavnikov, ki se pojavljajo v bolnišničnem sistemu, težko zmanjševati. S pomočjo dobljenih rezultatov in predlaganih ukrepov, ki so bili predstavljeni v tuji literaturi, v zaključku dela predstavljamo kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bi lahko v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana količino odpadne hrane zmanjšali za 42 %.20192019-07-07 07:48:01Magistrsko delo/naloga108579sl