Model dejavnikov, ki pojasnjujejo odnos zaposlenih v psihiatrični zdravstveni negi do uporabe posebnih varovalnih ukrepovBregar, Branko (Avtor) Kores Plesničar, Blanka (Mentor) Skela Savič, Brigita (Komentor) medicinske sestrenasiljeagresijapsihiatrijastresetikamorala.Izhodišča Raziskave kažejo, da sta v zdravstveni negi na področju psihiatrije odnos zaposlenih do posebnih varovalnih ukrepov (PVU) in pojavnost PVU medsebojno povezana. Zato je pomembno, da je odnos zaposlenih v psihiatriji do PVU v vsakem kliničnem okolju dobro raziskan. Namen Namen doktorskega dela je bil raziskati in pojasniti tako odnos zaposlenih do PVU kot tudi dejavnike, povezane s sprejemanjem/zavračanjem PVU, ter na podlagi tega izdelati priporočila za ukrepe v klinični praksi. Metode Uporabljen je bil mešan raziskovalni pristop. V presečni raziskavi je bil leta 2013 razdeljen vprašalnik celotni populaciji zaposlenih v zdravstveni negi (N = 599) v slovenskih psihiatričnih bolnišnicah. Odzvalo se je 367 (61,27 %) zaposlenih v zdravstveni negi. Za oceno odnosa zaposlenih do PVU je bil uporabljen Heymanov vprašalnik o odnosu zaposlenih do PVU (Survey of Nurses' Attitudes to Seclusion Survey – SNASS) v razmerju do nekaterih sociodemografskih dejavnikov, zadovoljstva z delom in strategij spoprijemanja s stresom. Za dodatno razumevanje pojava posebnega varovalnega ukrepa so bili v letu 2016 izvedeni polstrukturirani intervjuji na namenskem vzorcu 16 zaposlenih v zdravstveni negi. Za analizo kvantitativnih podatkov je bila uporabljena opisna statistika in bivariantna statistika, faktorska analiza (metoda glavnih komponent) ter regresija (metoda ENTER). Analiza intervjujev je bila narejena na osnovi analize besedila, odprtega kodiranja in združevanja vsebinsko podobnih kod v kategorije. Rezultati Pri ocenjevanju odnosa zaposlenih v psihiatrični zdravstveni negi do PVU se je izkazalo, da je prevladoval negativen odnos (M = 11,312 &#61617; 2,641) in ne pozitiven (M = 6,247 &#61617; 1,547). Dejavniki, ki so se v multivariatnem modelu izkazali povezani s pozitivnim odnosom, so bili: ženski spol (&#946; = –0,236; p < 0,001), manj let delovnih izkušenj (&#946; = –0,149; p = 0,023), strategije spoprijemanja s stresom, usmerjene v emocije (&#946; = 0,139; p = 0,020) in manj ogrožajoče vedenje (&#946; = 0,157; p = 0,012). Analiza kvalitativnega empiričnega gradiva je pokazala na pet kategorij. Odnos kot osrednjo kategorijo se deli na posamezne dimenzije odnosa, ki so opredeljene s podkategorijami: pozitiven, negativen in pragmatičen odnos. Analizirane dimenzije odnosa se lahko pojasni s štirimi kategorijami: dejavniki, odnos udeležencev do uporabe sile, oblike uporabe sile ter kategorijo, ki pojasnjuje stresnost posebnega varovalnega ukrepa za udeležence. Diskusija in zaključek Pomen nekaterih že znanih dejavnikov zaposlenih v zdravstveni negi v psihiatriji za odnos zaposlenih do PVU, kot so izobrazba, delo na zaprtem/odprtem oddelku, oblike ogrožajočega vedenja, zadovoljstvo z delom, se v izvedeni raziskavi niso izkazali kot pomembni. Prepoznani so bili novi dejavniki, kot so manj ogrožajoče vedenje in emocionalno usmerjene strategije spoprijemanja s stresom zaposlenih v zdravstveni negi, kar skupaj z ugotovitvami iz intervjujev kaže na to, da so zaposleni v zdravstveni negi v samem procesu odločanja za PVU postavljeni v položaj, kjer njihove odločitve niso strokovno podprte niti nimajo pomena na spremembo obstoječe klinične prakse. Zato se predpostavlja, da gre pri odnosu do PVU za izrazito nestabilen pojav, ki je potreben nadaljnjega raziskovanja. Pomembno je, da se na sam pojav vsakokratnega posebnega varovalnega ukrepa ne gleda kot na dokončno dejstvo, ki ga pogojujejo protokoli in smernice, ampak kot na proces vsakokratnega odločanja, za katerega morajo biti zaposleni v zdravstveni negi v psihiatriji izobraženi in pripravljeni.20192019-07-07 07:15:07Doktorsko delo/naloga108559sl