<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108556"><dc:title>Razvoj metode za izdelavo sterilnih nanovlaken in vrednotenje njihove mikrobiološke kakovosti</dc:title><dc:creator>Hribernik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocbek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>celjenje ran</dc:subject><dc:subject>mikrobiološka kakovost</dc:subject><dc:subject>polimerna nanovlakna</dc:subject><dc:subject>sterilnost</dc:subject><dc:description>Koža predstavlja prvi stik z okolico, zato je tudi nenehno izpostavljena tveganju za nastanek poškodb in ran. Kadar proces celjenja traja več kot 8 tednov, govorimo o kroničnih ranah. Nanovlakna s svojo mrežasto strukturo posnemajo strukturne elemente in lastnosti zunajceličnega ogrodja, zato predstavljajo velik potencial kot sodobne obloge za celjenje ran. Le-te morajo biti sterilne oz. zadoščati kriterijem za ustrezno mikrobiološko kakovost farmacevtskih izdelkov, kar predstavlja velik izziv pri izdelavi le-teh.
V okviru magistrske naloge smo vrednotili mikrobiološko kakovost nanovlaken, izdelanih z metodo elektrostatskega sukanja. Nanovlakna smo pripravili iz polivinilalkohola in polietilenoksida ter z vrstično elektronsko mikroskopijo preučevali njihovo morfologijo. Z aseptičnim delom in metodami sterilizacije (s suho toploto, avtoklaviranjem in z ultravijoličnim sevanjem) smo optimizirali celoten proces priprave nanovlaken s ciljem razviti sterilen končni izdelek. Mikrobiološko kakovost smo preverjali s testi po Evropski farmakopeji 9.0. 
Uspešno smo izdelali polimerna nanovlakna iz obeh polimerov s povprečnim premerom okoli 200 nm. Ugotovili smo, da avtoklaviranje polimernih raztopin bistveno vpliva na povprečni premer izdelanih nanovlaken, medtem ko končna sterilizacija s suho toploto ni vplivala na morfologijo polivinilalkoholnih nanovlaken. Test sterilnosti smo izvedli za polivinilalkoholna nanovlakna, sterilizirana s suho toploto, in dokazali njihovo sterilnost. Izvedli smo tudi numerični test za nesterilne izdelke. Na petrijevkah z vzorci polietilenoksidnih nanovlaken iz sterilizirane raztopine polietilenoksida nismo opazili rasti nobene kolonije, medtem ko smo pri polivinilalkoholnih nanovlaknih iz sterilizirane polivinilalkoholne raztopine prešteli 1 (50 CFU/g izdelka) oz. 2 koloniji (100 CFU/g). Tako pripravljena nanovlakna so ustrezne mikrobiološke kakovosti za dermalno uporabo (kriterij 102 CFU/g izdelka). 
V raziskavi smo uspeli izdelati sterilna nanovlakna po dveh različnih postopkih, in sicer s končno sterilizacijo izdelanih polivinilalkoholnih nanovlaken (suha toplota) in z aseptično pripravo, kjer je bil polimer izbora polietilenoksid. Takšna nanovlakna imajo tako z vidika zgradbe in morfologije kot ustrezne mikrobiološke kakovosti velik potencial za uporabo kot sodobne obloge za celjenje ran.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-06 08:35:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108556</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
