<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108553"><dc:title>Znanje prve pomoči med zaposlenimi v osnovnih šolah</dc:title><dc:creator>Metelko,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>zaposleni v osnovni šoli</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Ena od petih poškodb pri otroku se zgodi v šoli. Poleg poškodb je zaznati vse večjo incidenco nekaterih kroničnih obolenj kot so: sladkorna bolezen tip I, astma, epilepsija, alergije. Zaradi tega pri učiteljih narašča breme odgovornosti za varnost in zdravje šolskih otrok, saj se od zaposlenih v šolah  pričakuje, da bodo ob nastanku poškodbe ali akutnega poslabšanja bolezni hitro in pravilno ukrepali, za kar potrebujejo dovolj ustreznega znanja iz vsebin prve pomoči. S hitrim in pravilnim nudenjem prve pomoči lahko preprečimo poslabšanje in zaplete zdravstvenega stanja, lahko tudi smrt otroka. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti nekatere ukrepe prve pomoči in preveriti nivo znanja zaposlenih v eni od večjih osnovnih šol. Metode dela: Izveden je bil pregled strokovne in znanstvene literature s področja ukrepov prve pomoči. Na osnovi pregleda so bila postavljena teoretična izhodišča in bil pripravljen anketni vprašalnik, ki je  vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa, ki so se nanašala na vsebine prve pomoči. Reševanje je bilo časovno omejeno na 15 minut. Podatki so bili obdelani s pomočjo spletne aplikacije 1KA in programa Microsoft Excel 2016. Izračunana je bila aritmetična sredina pravilnih odgovorov. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 47 pedagoških delavcev, 16 tehnično -  administrativnega osebja. V raziskavi se je izrazito odrazilo pomanjkljivo znanje poznavanja nujnih ukrepov ob zastrupitvah. Pravilno bi ukrepalo le 6 % anketirancev. Nižja raven teoretičnega znanja se je pokazala tudi pri poznavanju algoritma za temeljne postopke oživljanja otroka in izbiri pravilnega mesta za izvajanje stisov prsnega koša. Razprava in zaključek: Predmetnik za razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani ne vsebuje obveznega ali izbirnega modula prve pomoči, zato morajo bodoči učitelji sami pridobivati  znanje iz prve pomoči. Učitelji lahko znanje pridobijo na tečajih za bodoče voznike in tečajih za delovne organizacije ter drugih tečajih in delavnicah. Povprečno skupno znanje vseh sodelujočih v raziskavi smo ocenili na 56 %. Pri posameznih ukrepih prve pomoči, so boljše rezultate dosegali tisti, ki so svoje znanje nazadnje obnovili pred manj kot 5 leti. Podatek pritrjuje splošnemu dejstvu, da znanje in veščine z leti upadejo in jih je potrebno redno obnavljati. Obnovitveni tečaji pa so po večini v osnovnih šol organizirani le za učitelje, predlagamo pa, da se za prvo pomoč usposobi vse zaposlene.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-06 07:48:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108553</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
