Povezanost vrednot s tveganimi vedenji pri mladostnikih na GoriškemTratnik, Monika (Avtor) Kvas, Andreja (Mentor) Jeriček Klanšček, Helena (Komentor) mladostništvovrednotetvegano vedenjezdravstvena vzgojamedicinska sestraUvod: Mladostništvo je obdobje, v katerem so mladostniki iskalci novih izkušenj. Prav te so lahko pozitivne, v določenih primerih pa lahko vodijo v tvegana vedenja. Je tudi obdobje oblikovanja vrednotnega sistema, na podlagi katerega mladostnik zgradi svojo identiteto. Z zdravstvenovzgojnimi delavnicami lahko na njihove odločitve in znanje le deloma vplivamo. Zavedati se moramo, da delo z mladostniki zajema celostni pristop. Namen: Namen magistrskega dela je oceniti pojavnost tveganih vedenj med mladostniki, kot so pitje alkoholnih pijač, kajenje tobaka ter kajenje marihuane, v povezavi z vrednotami. Cilj raziskave je ugotoviti, ali so vrednote, ki se oblikujejo pri posamezniku oz. mladostniku povezane s pojavljanjem tveganjih vedenj ter ugotoviti samo razširjenost tveganih vedenj pri mladostnikih. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom in kritično analizo domače ter tuje strokovne in znanstvene literature. Pregledana in analizirana je bila znanstvena in strokovna literatura, iskana v podatkovnih bazah: CINAHL, MEDLINE, PubMed, Cochrane in Kooperativnega online biografskega servisa COBISS.SI. Iskanje literature je potekalo od junija 2017 do maja 2019. Strategija raziskovalnega dela je bila presečna študija. Kot instrument je bil uporabljen vprašalnik iz raziskave Health behaviour in school-aged children study – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, lestvica vrednot pa je vzeta po raziskavi Mladina 2000.V raziskavi raziskovalno populacijo predstavljajo dijaki 3. letnikov različnih smeri srednjih šol na Goriškem. Ustrezno izpolnjenih anket, ki smo jih uporabili v raziskavi, je 419. Za statistično analizo podatkov smo uporabili statistični program SPSS 23.0. Kvantitativno zbrani podatki so predstavljeni s frekvenčno/univariantno statistiko in podrobneje analizirani z bivariantnimi statističnimi metodami in sicer s Hi-kvadrat, ANOVA oz. analiza variance ter T-test za neodvisne vzorce. Za grafično predstavitev podatkov smo uporabili stolpčne grafikone v programu Excel. Rezultati: Vrednota zdravje in resnično prijateljstvo sta najvišje rangirani za posameznika. Rezultati so pokazali, da 8,6 % dijakov kadi vsak dan. 12,9 % dijakov je bilo pijanih več kot desetkrat. Pri starosti 16 let in več je 20 % dijakov prvič poskusilo konopljo. Statistično značilne razlike so se pojavile med dijaki različnih srednjih šol glede na pogostost kajenja (?2 = 14,537; p = 0,024) in pitja alkoholnih pijač (?2 = 16,951; p = 0,031). Prav tako smo dobili statistično značilne razlike v ocenjevanju pomembnosti vrednot. Dijaki gimnazije vrednote mir v svetu brez vojnih konfliktov, vzdrževanje tradicionalnih vrednot, biti avtoriteta, voditelj in imeti moč nad drugimi ocenjujejo statistično značilno nižje, kot dijaki poklicnih in srednjih strokovnih šol. Vrednoto živeti v miru, sam s seboj pa so dijaki gimnazije ocenili statistično značilno višje v primerjavi z dijaki poklicnih in srednjih strokovnih šol. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da se med mladimi pojavljajo tvegana vedenja, kljub temu, da je vrednota zdravje ena izmed najpomembnejših vrednot zanje. Medicinska sestra lahko s sistematično zdravstveno vzgojo spodbuja mladostnika k odgovornemu odnosu do lastnega zdravja in ravnanja v družbi brez uporabe psihoaktivnih snovi.20192019-07-06 07:47:59Magistrsko delo/naloga108552sl