<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108544"><dc:title>Strokovne osnove za izvedbo kabinetnih in terenskih vaj pri predmetu Meteorologija in oceanografija v srednješolskem programu Plovbni tehnik</dc:title><dc:creator>Ruter,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Resnik Planinc,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Darko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>didaktika geografije</dc:subject><dc:subject>meteorologija</dc:subject><dc:subject>oceanografija</dc:subject><dc:subject>terensko delo</dc:subject><dc:subject>kabinetno delo</dc:subject><dc:subject>srednja strokovna šola</dc:subject><dc:subject>formativno spremljanje</dc:subject><dc:description>S pridobljeno ustrezno pedagoško izobrazbo lahko geograf poučuje poleg geografije še nekatere druge predmete v osnovnih in srednjih šolah. Primer takega predmeta je tudi strokovni modul Meteorologija in oceanografija, ki je del strokovnega programa Plovbni tehnik. V magistrskem delu želimo raziskati možnosti za uporabo geografske metode poučevanja pri tem predmetu. Poudarek je na praktičnem pouku, delu strokovnega modula, ki je v osnovi podoben terenskemu in kabinetnemu delu, ki ga izvajamo pri geografiji, zato smo pripravili terenske in kabinetne vaje v skladu s kurikularno dokumentacijo predmeta. Pregledali smo relevantno literaturo, iz katere smo črpali teoretično osnovo za vaje. Didaktično so vaje osnovane na principu geografskega in terenskega dela in na sodobnih pedagoških priporočilih formativnega spremljanja. Želeli smo oblikovati vaje, ki jih je možno izvesti pri vseh predmetih, povezanih z meteorologijo in oceanografijo, tudi pri pouku geografije. Vaje smo izvedli v učilnici z dijaki tretjega letnika programa Plovbni tehnik. Po izvedbi smo naredili evalvacijo in samoevalvacijo opravljenega dela, ki sta pokazali, da so vaje primerne za aktivno uporabo pri pouku. Pri dijakih smo lahko skozi leto spremljali razvoj njihovih sposobnosti pri praktičnem delu. Pozitiven odziv dijakov, doseženi učni cilji in pridobljene kompetence so spodbuda za učitelje geografije pri vključitvi terenskih in kabinetnih komponent v pouk geografije in ostalih predmetov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-06 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108544</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>