Ocenjevanje sposobnosti poslušanja slišečih otrok in otrok s polževim vsadkom pred vstopom oz. ob vstopu v šoloHrovat, Mojca (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) sposobnost poslušanjaPoslušanje je ključno za sprejemanje informacij, razvoj govora in jezika, komunikacijo z okoljem in kasneje za usvajanje akademskih veščin. Razvoj poslušanja poteka po stopnjah zaznave zvoka, razlikovanja, prepoznavanja in razumevanja. Slišeči otroci od rojstva naprej večinoma spontano pridobivajo sposobnost poslušanja, otrokom z izgubo sluha pa moramo zagotoviti postopno surdopedagoško obravnavo, da se poslušanja naučijo. Slišeči otroci in otroci s polževim vsadkom sledijo istim stopnjam razvoja poslušanja, razlikujejo pa se po hitrosti in doseženi ravni napredovanja. Pri otrocih, ki so primerni za vstavitev polževega vsadka, sta zato zelo pomembni zgodnja implantacija in nato (re)habilitacija, da ujamemo čim daljši del občutljivega obdobja, v katerem se poslušanje, govor in jezik razvijajo najbolj intenzivno. V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo instrumentarija, oblikovanega za namen raziskave, ocenjevali vse štiri stopnje razvoja poslušanja (zaznavo zvoka, razlikovanje, prepoznavanje in razumevanje) pri 30 slišečih otrocih in 10 otrocih s polževim vsadkom, starih 5 ali 6 let. Opisna statistika je pokazala, da so bili slišeči otroci pri celotnem preizkusu uspešnejši, vendar je do večjih razlik prišlo le pri nekaterih nalogah. Statistične pomembnosti razlik med rezultati slišečih otrok in otrok s polževim vsadkom zaradi objektivnih razlogov nismo preverjali. Tako pri slišečih kot pri otrocih s polževim vsadkom se uspešnost pri posameznih nalogah ne zmanjšuje jasno s stopnjevanjem zahtevnosti poslušanja, kot bi pričakovali glede na hierarhijo stopenj razvoja poslušanja. To sovpada s teoretičnim izhodiščem o prekrivanju oziroma sočasnosti razvijanja vseh stopenj poslušanja. Zaradi majhnosti vzorca in prekrivanja vplivov časa prejema polževega vsadka ter prisotnosti dodatnih motenj ne moremo potegniti jasnih zaključkov iz podrobnejše primerjave med otroki, ki so polžev vsadek prejeli do 2. leta, in tistimi, ki so ga prejeli po 2. letu. Enako velja za primerjavo med otroki s polževim vsadkom z dodatnimi motnjami in otroki s polževim vsadkom brez dodatnih motenj. Med otroki z višjo slušno starostjo in otroki z nižjo slušno starostjo ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Statistično pomembna razlika med otroki z dodatnimi motnjami in otroki brez dodatnih motenj se je pokazala le pri razumevanju besedila pesmi. Nabor nalog za posamezne stopnje poslušanja znotraj instrumentarija, ki je nastal v okviru magistrskega dela, lahko koristi pri ocenjevanju sposobnosti poslušanja, spodbujanju razvoja poslušanja in spremljanju napredka otrok, ki imajo težave na področju poslušanja.20192019-07-06 02:44:48Magistrsko delo/naloga108534sl