<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108533"><dc:title>Čuječnost v okviru izvajanja dodatne strokovne pomoči za učence in dijake z motnjami pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD)</dc:title><dc:creator>Mur,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:description>Čuječnost predstavlja poseben način usmerjanja pozornosti: zavestno, v danem trenutku in brez presojanja. V magistrskem delu raziskujemo trenutno stanje prisotnosti, poznavanja in značilnosti vključevanja čuječnosti v izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovnih in srednjih šolah. V tem kontekstu obravnavamo cilje, način vključevanja, opažene učinke, ovire, dobre prakse, lastno prakso čuječnosti in znanje ter odnos do čuječnosti. Poleg tega podrobneje obravnavamo značilnosti vključevanja čuječnosti pri obravnavi učencev in dijakov z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), pri čemer največji poudarek namenjamo opaženim vplivom na znake ADHD.
V empirični raziskavi je sodelovalo 114 izvajalcev dodatne strokovne pomoči v osnovnih in srednjih šolah. Rezultati kažejo, da je čuječnost v določeni meri prisotna v praksi izvajanja dodatne strokovne pomoči. Ta je v dodatno strokovno pomoč najpogosteje vključena v obliki krajših aktivnosti v začetnem delu ure (na primer vaje dihanja, vaja čuječega opazovanja) s cilji, ki se nanašajo na sproščanje in umiritev, povečanje zavedanja sebe, izboljšanje samouravnavanja in zavedanja čustev, izboljšanje kognitivnih procesov povezanih s pozornostjo ter samopodobe. Večina (93 %) izvajalcev dodatne strokovne pomoči pozna čuječnost vsaj bežno, dobra desetina (13,2 %) pa dobro. Največ jih je svoje znanje pridobilo iz strokovnih revij, knjig in člankov, ki so jim namenili nekje med 1 in 8 urami časa. V povprečju imajo do čuječnosti in uvajanja le-te v šole pozitiven odnos, pri čemer v splošnem velja, da so temu bolj naklonjeni posamezniki z več teoretičnega in/ali izkustvenega znanja. Rezultati kažejo, da lastna praksa čuječnosti vpliva na odločitev za uvajanje le-te v delo izvajalcev dodatne strokovne pomoči, hkrati pa jo ti zaznavajo tudi kot dejavnik dobre prakse s tega področja. Izvajalci dodatne strokovne pomoči čuječnost vključujejo tudi v obravnavo učencev in dijakov z ADHD. Rezultati kažejo, da je to, kljub nekaterim oviram (pomanjkanje časa, zahtevnost učenja čuječnosti učencev in dijakov z ADHD), mogoče in smiselno; anketiranci so poročali o izboljšanju psihičnega blagostanja (na primer zmanjšanje ravni stresa, večjo sproščenost in mirnost) in o pozitivnem vplivu na izražanje znakov te motnje (manj pogosto in manj intenzivno izražanje znakov) pri učencih in dijakih z ADHD. Podoben vpliv na znake ADHD je bil ugotovljen v več raziskavah iz tujine, ki nakazujejo, da čuječnost predstavlja potencialno učinkovito obliko psihosocialne obravnave oseb z ADHD. Slednje je zanimivo tudi z vidika te raziskave, saj rezultati kažejo, da večina izvajalcev dodatne strokovne pomoči v osnovnih in srednjih šolah zaznava potrebo po dodatnih, novih ali drugačnih strategijah ter načinih obravnave učencev in dijakov z ADHD.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-06 02:44:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108533</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>