<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108531"><dc:title>Poznavanje razvoja govora s poudarkom na artikulaciji in posledic govorno-jezikovnih motenj s strani staršev</dc:title><dc:creator>Stušek,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starši</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je analiza poznavanja staršev govorno-jezikovnega razvoja s poudarkom na razvoju glasov in posledic, ki jih lahko prinesejo govorno-jezikovne motnje s strani staršev predšolskih otrok. Podatki so pridobljeni z avtorskim vprašalnikom, ki zajema omenjeno problematiko. V prvem delu od staršev zahteva, da glasovom slovenskega jezika določijo mejnike starosti, v drugem delu pa se starši na 5-stopenjski lestvici opredeljujejo do trditev, ki se nanašajo na starševsko preventivo, vplive na razvoj govora in jezika, odstopanja v govoru in jeziku in posledice govorno-jezikovnih motenj. Vprašalnik je izpolnilo 100 staršev; polovica teh staršev se je že srečala z logopedom, polovica pa stika z logopedom še ni imela. Ciljna skupina so bili starši otrok med tretjim in šestim letom (doba intenzivnega razvoja govora). 
Rezultati raziskave kažejo, da starši pričakujejo glasove nekoliko prej kot napovedujejo norme. Največ težav imajo z določanjem starostne meje za sičnike in šumnike. Med skupinama staršev se glede na obiskovanje logopeda pojavljajo statistično pomembne razlike v rezultatih določanja starostnih mejnikov glasov in poznavanju posledic. O svoji vlogi pri preventivi so dobro ozaveščeni tako starši, ki obiskujejo logopeda, kot tisti, ki ga ne obiskujejo. Do pogojev za usvajanje govora in odstopanj, ki bi morala biti obravnavani pri logopedu, se starši v povprečju ne opredeljujejo. Starši, ki so se z logopedom že srečali, statistično bolje prepoznavajo odstopanja, ki potrebujejo strokovno obravnavo, in se tudi statistično pomembno bolj zavedajo posledic, ki jih lahko prinesejo govorno-jezikovne motnje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-06 02:44:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
