Merske lastnosti L-testa in testov vstajanja pri pacientih po amputaciji spodnjega udaPodlogar, Veronika (Avtor) Puh, Urška (Mentor) Burger, Helena (Komentor) L-test30SSTS5TSTSpremičnostmerske lastnostiUvod: L-test je modifikacija časovno merjenega testa vstani in pojdi. Vstajanje in sedanje sta poleg hoje pomembni komponenti premičnosti. Za paciente po amputaciji spodnjega uda sta relativno zahtevni nalogi zaradi zmanjšane mišične zmogljivosti in proprioceptivnih informacij. Za ocenjevanje sposobnosti vstajanja se najpogosteje uporabljata test petih vstajanj (5TSTS) in 30-sekundni test vstajanja s stola (30SSTS). Namen: Preveriti zanesljivost L-testa ter sočasno in diskriminacijsko veljavnost ter najmanjšo zaznavno spremembo in velikost učinka L-testa. Namen je bil tudi preveriti zanesljivost 5TSTS in 30SSTS ter preučiti njuno uporabnost pri pacientih po amputaciji spodnjega uda v protetični fazi rehabilitacije. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 36 preiskovancev (30 moških, 6 žensk), starih povprečno 64,4 (SO: 11,8) let, ki so bili na bolnišnični rehabilitaciji prvič oskrbljeni s protezo. Osemindvajset jih je imelo trans-tibialno in 8 trans-femoralno amputacijo. Vzroki amputacije so bile bolezni perifernih žil (86 %) in drugo. Po L-testu smo v naključnem vrstnem redu izvedli še 6-minutni test hoje, test hoje na 10 metrov ter 5TSTS in 30SSTS. Prvo ocenjevanje smo izvedli prvi dan, ko so bili preiskovanci sposobni hoje izven bradlje s svojo protezo, in naslednji dan. Vsi ocenjevalni postopki so bili izvedeni prvi ocenjevalni dan in nato ponovno po dveh in treh tednih. Izračunali smo vrednosti intraklasnih korelacijskih koeficientov (ICC), Pearsonovih (r) in Spearmanovih (ro) korelacijskih koeficientov, t-teste za odvisne in neodvisne vzorce, velikost učinka in najmanjšo zaznavno spremembo ter učinka tal in stropa. Rezultati: Za L-test smo ugotovili odlično zanesljivost posameznega preiskovalca (ICC = 0,94) in med preiskovalcema (ICC = 0,96). Sočasna veljavnost je bila zmerna do odlična (r = 0,60–0,86). Med skupinama preiskovancev po trans-tibialni in trans-femoralni amputaciji je bila statistično značilna razlika v izidih L-testa (F (1, 31) = 5,858; p = 0,022). Z regresijsko analizo izidov L-testa glede na raven amputacije smo ugotovili pomembno skupno linearno povezanost z drugimi spremenljivkami (R2 = 0,55; p < 0,001). Pri tem so bili potrjeni statistično pomembni vplivi starosti preiskovanca, vzroka amputacije in pripomočka za hojo. Z L-testom smo po dveh tednih zaznali velike razlike (velikost učinka = 1,21). Najmanjša zaznavna sprememba je 20,3 s; učinka tal ali stropa nismo zaznali. Za 30SSTS in 5TSTS smo ugotovili odlično zanesljivost posameznega preiskovalca (ICC = 0,92 in ICC = 0,93; zaporedno) in učinek tal. Ob modificirani izvedbi obeh testov (z uporabo rok) pa učinka tal ni bilo. Zaključek: L-test je zanesljivo merilno orodje pri pacientih po amputaciji spodnjega uda v protetični fazi rehabilitacije. Zaradi dobrih merskih lastnostih ga je smiselno uvesti v redno fizioterapevtsko prakso. Oba testa vstajanja s stola sta se izkazala za zanesljivi in uporabni meri premičnosti.20192019-07-03 07:48:02Magistrsko delo/naloga108453sl