<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108410"><dc:title>UPRAVNO-PROCESNO PRAVO KOT TEMELJ PRIDOBIVANJA PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV NA PRIMERU SODNE PRAKSE UPRAVNEGA IN VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE</dc:title><dc:creator>CIZEJ,	METKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečarič,	Mirko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna država</dc:subject><dc:subject>upravni postopek</dc:subject><dc:subject>denarni prejemki</dc:subject><dc:subject>Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev</dc:subject><dc:subject>Zakon o upravnem postopku</dc:subject><dc:subject>Upravno sodišče Republike Slovenije</dc:subject><dc:subject>Vrhovno sodišče Republike Slovenije</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je raziskana tematika socialne zakonodaje Republike Slovenije s poudarkom na denarnih socialnih prejemkih. V začetnem delu naloge je predstavljen teoretičen del socialne zakonodaje, pri katerem je bilo ugotovljeno, da nova socialna zakonodaja ni v popolnosti odpravila administrativnih ovir in da imajo prosilci še vedno težave pri uveljavljanju posameznih pravic.
V nalogi sta bila postavljena dva glavna namena: prvi je bil preveritev stanja socialne zakonodaje v Grčiji in Malti (državi sta bili izbrani po ključu največje in najmanjše brezposelnosti prebivalstva v državi), drugi pa se je nanašal na analizo sodne prakse Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na temelju pridobivanja pravic do denarnega prejemka.
Sama predstavitev socialnih zakonodaj obeh držav je pokazala, da se socialna zakonodaja preiskovanih držav od slovenske ne razlikuje v preveliki meri. Kljub temu pa so se ob predstavitvi socialne zakonodaje obeh držav pojavili predlogi dopolnitev slovenske socialne zakonodaje, ki so predstavljeni v zaključnem delu naloge.
Skozi analizo sodnih praks je bilo ugotovljeno, da bo baza sodb, če se oprem le na denarne prejemke, absolutno premajhna. Tako se je analiza razširila na vse sodbe Upravnega in Vrhovnega sodišča RS, kjer je med izvajanjem vseh zakonov, ki urejajo pridobivanje pravic iz javnih sredstev, prišlo do bistvenih kršitev določil Zakona o splošnem upravnem postopku. Na podlagi te analize je bilo ugotovljeno, da je sodna praksa obeh omenjenih sodišč usklajena in enotna, vendar je v veliki večini sodb izpostavljena procesna napaka, kjer organ stranki ni dal možnosti izjaviti se o zadevi, kar pomeni kršitev 9. člena ZUP.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-02 10:25:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108410</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
