Odnos odraslih do priporočil o zdravem prehranjevanjuBregar, Anja (Avtor) Kostanjevec, Stojan (Mentor) prehranaEden izmed glavnih dejavnikov krepitve in varovanja zdravja je zdravo prehranjevanje, zato moramo posamezniki uživati zdravo, uravnoteženo prehrano. Uravnotežena, zdrava prehrana temelji na priporočilih o fizioloških potrebah posameznika po energiji in hranilih, ki se razlikujejo glede na življenjska obdobja, spol in življenjske sloge. Poznavanje in upoštevanje priporočil o zdravem prehranjevanju med odraslimi je pomembno, saj pomagajo pri pravilnih prehranskih odločitvah in boljših prehranskih navadah. Če so posamezniki ozaveščeni o zdravem prehranjevanju, varujejo svoje zdravje in zmanjšajo tveganje za nastanek bolezni. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos odraslih do prehranskih priporočil, kakšno je njihovo poznavanje in upoštevanje, ter ugotoviti zaviralne dejavnike za njihovo neupoštevanje. Pri izdelavi magistrskega dela sem uporabila deskriptivno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 177 odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 65 let. Postopek zbiranja podatkov je bil anketiranje, tehnika zbiranja podatkov pa vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo odrasli pozitiven odnos do priporočil o zdravem prehranjevanju, izjema so priporočila za mleko in mlečne izdelke, poznavanje maščob, ki škodujejo zdravju (trans in nasičene maščobne kisline), ter poznavanja prehranskega krožnika in s tem poznavanja priporočil o ustreznih razmerjih skupin živil na krožniku. Odrasli priporočila o zdravem prehranjevanju upoštevajo le delno, predvsem zaskrbljujoče je upoštevanje priporočil za mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke, čeprav tudi upoštevanje drugih priporočil ni zadostno. Možnih je več vzrokov za njihovo neupoštevanje. Eden izmed njih je lahko, da odrasli precej bolj optimistično ocenjujejo svoj način prehranjevanja, kot dejansko je. Poleg tega pa je lahko razlog tudi, da odrasli namenijo premalo pozornosti, koliko zaužijejo določenih živil (soli, sladkorja, maščobnih živil, transmaščobnih kislin, sadja, zelenjave in tekočine). Vzrok je lahko tudi, da odrasli, predvsem starejši od 45 let, in odrasli z nižjo stopnjo izobrazbe bolj zaupajo trditvam, ki jih lahko označimo kot mite (neustrezne informacije) o prehrani, kot trditvam, ki jih lahko označimo kot resnice (ustrezne informacije) o prehrani. Odrasli tudi menijo, da je zdrava prehrana draga in da so si informacije o zdravi prehrani nasprotujoče, kar lahko tudi vpliva na neupoštevanje priporočil. Ocenjujemo, da je potrebno izboljšati informiranost in prehransko pismenost odraslih, kar bo izboljšalo izbiro in uživanje zdrave hrane. Promocijo zdravega prehranjevanja je potrebno usmerjati zlasti v odrasle z nižjo stopnjo izobrazbe. Informacije in nasveti morajo biti usmerjeni k spodbujanju zdravih prehranskih odločitev in k odpravljanju zaviralnih dejavnikov neupoštevanja prehranskih priporočil.20192019-07-02 03:08:04Magistrsko delo/naloga108400sl