Formalna in neformalna izobraževanja otrok na prostemFister, Zala (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) Kos, Marjanca (Komentor) izkušenjsko učenjeVse več slovenskih vzgojiteljev, učiteljev in drugih, ki delajo z otroki, se zaveda, da narava v vseh letnih časih in v vsakem vremenu zagotavlja pomembne izkušnje, ter v skladu s tem tudi delujejo. Po mnenju strokovnih delavcev iz tujine, ki so redno z otroki na prostem, je mogoče velik del kurikularnih ciljev dosegati v zunanjih okoljih. S kvalitativno raziskavo sem ugotavljala, kakšne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja na prostem obstajajo v slovenskem prostoru. Glavni cilj je bil raziskati, kaj se dogaja v praksi teh institucij. K sodelovanju v raziskavi sem povabila izvajalce (informante), ki delajo z mlajšimi otroki in/ali izobražujejo pedagoge o igri in učenju na prostem. Oblikovala sem polstrukturirane intervjuje in jih izvedla s 26 izvajalci iz 21 formalnih in neformalnih institucij. Odkrivala sem, kakšne poglede na omenjeno temo imajo in kakšne so njihove izkušnje v praksi. V slovenskem prostoru obstajajo institucije, ki pedagogom v formalnih institucijah omogočajo mreženje, izobraževanje in spodbude pri izvedbi izobraževanja na prostem. V zadnjih nekaj letih so bile ustanovljene tudi neformalne institucije, ki omogočajo in spodbujajo prostočasne aktivnosti na prostem ob popoldnevih, med vikendi in v času počitnic. Nekatere ponujajo dnevno varstvo predšolskih otrok v naravnih okoljih, vabijo pa tudi otroke, ki se šolajo na domu. Informanti pri delu z otroki dajejo prednost prosti igri pred strukturiranimi dejavnostmi, čeprav večina pripravlja tudi vodene aktivnosti. Otrokom zaupajo, da bodo sami poskrbeli za lastno varnost, in so naklonjeni tvegani igri. Otroci v neformalnih institucijah lahko plezajo na drevesa brez odrasle osebe v neposredni bližini, uporabljajo nož, zakurijo ogenj ipd. Tam imajo nekoliko širši okvir možnosti kot njihovi vrstniki v javnih šolah in vrtcih. Institucije se pri svojem delu srečujejo z različnimi ovirami. Informanti predlagajo ukrepe, ki bi javnim vrtcem in šolam določali minimalni delež izvajanja kurikuluma oz. učnih načrtov na prostem. Predstavniki neformalnih institucij si želijo opredelitve zakonodaje, ki bi omogočala in urejala gozdne vrtce, gozdne šole in doživljajska igrišča. Sodelujoči spodbujajo vzgojitelje, učitelje, ravnatelje in predstavnike lokalnih skupnosti, da se zavzamejo in omogočijo otrokom igro in učenje v pristnih učnih kontekstih. Izobraževanje na prostem ima velik pomen za vse vključene in bi moralo postati vsakdanja praksa v vseh vrtcih in šolah tudi zato, ker s tem otrokom posredujemo ljubeč in odgovoren odnos do narave.20192019-07-02 03:07:48Magistrsko delo/naloga108398sl