Inovacijsko-podjetniška pripravljenost učencev 8. razreda osnovne šoleJazbar, Špela (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) osnovna šolaV magistrskem delu nas je zanimala inovacijsko-podjetniška pripravljenost učencev 8. razreda osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo raziskovali pojme, kot so ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo ter jih povezali z razvojem gospodarstva in družbe. Poudarili smo, da podjetništva še ni v redni obliki kurikularnega predmeta v osnovni šoli. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, pri kateri smo uporabili kvantitativni pristop empirično eksperimentalnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavi so sodelovali učenci treh osnovnih šol, ki so v šolskem letu 2017/18 obiskovali 8. razred. Učenci so rešili nestandardiziran vprašalnik z naslovom »Vprašalnik za 8. razred OŠ« in standardizirani test z risanjem »Inženirsko oblikovanje in konstruiranje« (CEDA). Na podlagi ugotovitev smo presodili, kakšno je stališče učencev do podjetništva in ocenili njihovo stanje ustvarjalnosti in inovativnosti. Poskušali smo tudi ugotoviti, kako dobro so pripravljeni na uvajanje sprememb ter kakšne so njihove želje glede oblike in poteka izvajanja inovacijsko-podjetniškega izobraževanja. Rezultati raziskave so pokazali manjše razlike med učenci in učenkami v odnosu do lastne ustvarjalnosti, kjer je bila velikost učinka spola šibka (η2 = 0,022). Iz tega lahko sklepamo, da učenke boljše poznajo definicijo ustvarjalnosti, prav tako več ustvarjalnih tehnik, bolj se zavedajo ustvarjalnosti in jo uporabljajo kot svojo prednost. Pri preostalih kategorijah, kot so inovacijski proces, prilagodljivosti spremembam in trženje izdelka, med spoloma nismo opazili statistično značilne razlike (α > 0,05). Učenke naj bi bile bolj uspešne pri ustvarjalnem oblikovanju, kar je bilo razvidno v doseženih točkah na testu CEDA, kjer so učenci dosegli povprečno 76,25 točke, učenke pa 87,34 točke. Z raziskavo smo dobili statistično značilen učinek (α < 0,05) med učenčevim stališčem do podjetništva in njegovim odnosom do lastne ustvarjalnosti. Bolj kot učenci obvladajo inovacijsko-podjetniški proces, bolj imajo izrazit odnos do lastne ustvarjalnosti, saj je pri tem utež β = 0,448 in α = 0,000. Prav tako velja, če je učenec prilagodljiv na spremembe v podjetniškem procesu in obvladuje inovacijski proces, je tudi njegov odnos do ustvarjalnosti bolj izrazit. Obstaja tudi povezava med stopnjo ustvarjalnosti in podjetništvom, saj imajo učenci, ki obvladajo inovacijsko-podjetniški proces in podjetniško ustvarjalnost boljšo stopnjo ustvarjalnosti. Med skupnim stališčem prilagodljivosti spremembam in rezultatom na testu CEDA ni statistično pomembnih razlik (α > 0,496). Prav tako ni zaznati vpliva okolja na učenčevo prilagodljivost spremembam. Čeprav velja za učence, ki obiskujejo ali so obiskovali šolske podjetniške dejavnosti ali krožke (utež β = -0,204), da so manj prilagodljivi na spremembe od tistih, ki ga niso obiskovali. Bolj prilagodljivi na spremembe so tudi tisti učenci, ki razmišljajo za poklic na področju ekonomije in podjetništva (utež β = 0,219), imajo brate ali sestre, ki imajo poklicne podjetniške izkušnje ali pa se to učijo v šoli. Povezava z domačim okoljem za razvijanje inovativnosti in ustvarjalnosti pa je majhna. Učenci si najbolj želijo, da bi se izobraževanje vsebin podjetništva, ustvarjalnosti in inovativnosti izvajalo v okviru izbirnega predmeta, najmanj pa si želijo, da bi šlo za plačljivo podjetniško delavnico ali kot dodatne vsebine pri preostalih predmetih. Učenci so ocenili, da trenutno delo v razredu, pri pouku tehnike in tehnologije, ne poteka velikokrat skupinsko, med posamezniki obstaja tekmovalnost, kar pa je za podjetniško izobraževanje dobro, saj mora v podjetništvu vladati tekmovalnost ter skupinsko delo za doseganje dobrih rezultatov. Največkrat učencem in učenkam, ki želijo izpeljati svojo idejo, pomaga ožja družina (starši, bratje, sestre …), prijatelji in sošolci ter sorodniki. V obstoječi raziskavi smo ugotovili, da so učenci in učenke v določeni meri že pripravljeni na spremembe, vendar bo treba tudi narediti nekaj sprememb pri učiteljih in njihovih izbirah metod za poučevanje in organizacijo pouka. Prav tako bi bilo smiselno pred uvedbo podjetniškega izobraževanja v osnovnih šolah najprej izobraziti učitelje.20192019-07-02 03:07:25Magistrsko delo/naloga108396sl