<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108392"><dc:title>Preseganje tradicionalnih vlog spolov in problemska tematika v delih sodobne slovenske mladinske književnosti</dc:title><dc:creator>Zupanc,	Elina Rafaela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažić,	Milena Mileva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spolne vloge</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavana spolna stereotipnost književnih junakov in problemska tematika v šestih izbranih delih sodobne slovenske mladinske književnosti. 
V teoretičnem delu je po teorijah avtorjev Marjane Kobe, Igorja Sakside in Milene Mileve Blažić definiran pojem mladinske književnosti ter predstavljena njegova uveljavitev v slovenski književnosti. Magistrsko delo predstavi nov termin poimenovanja književnosti, ki nagovarja različne starosti bralcev – večnaslovniška književnost, ki sta ga definirali M. Blažić (2011) ter S. Beckett (2017). Osredotočili smo se na slovensko mladinsko prozo, kot jo definira Dragica Haramija (2005), in predstavili sodobno pravljico po teoriji Marjane Kobe (2000), otroško detektivko po teoriji D. Haramije (1999 in 2000), problemski roman po teoriji Gaje Kos (2013). 
Za potrebe raziskave v empiričnem delu smo v teoretičnem delu obravnavali problemsko tematiko ter predstavili dejavnike problemskosti oziroma tabujskosti po teoriji Igorja Sakside (2014). Zaradi obravnave pojava spolnih stereotipov v sodobni slovenski mladinski književnosti smo definirali pojme spolni stereotipi, opredelili in definirali komponente spolnih stereotipov ter predstavili značilne stereotipne poglede na moške in ženske spolne vloge.
V empiričnem delu je analiziranih šest književnih del sodobne slovenske mladinske književnosti, primernih za obravnavo v prvem (Svetlana Makarovič: Bolje nekaj kot nič, Kajetan Kovič: Pajacek in punčka), drugem (Desa Muck: Anica in Jakob, Primož Suhodolčan: Maks pa Sanja) in tretjem triletju (Janja Vidmar: Pink in Vinko Möderndorfer: Jaz sem Andrej). S kvalitativno literarno analizo smo podrobneje analizirali katere problemske tematike se pojavljajo v izbranih književnih delih in ali vsebujejo značilnosti teorije problemske literature (Saksida, 2014). Zanimalo nas je, ali so književni junaki v izbranih knjiženih delih spolno zaznamovani in kako se njihova spolna zaznamovanost kaže po kategorijah spolnih stereotipov avtorjev Deaux in Lewis (1984) in raziskovalcev C. L. Martin, C. H. Wood in J. K. Little (1990).
Rezultati analize so pokazali, katere problemske tematike so prisotne v izbranih delih in ali vsebujejo vse značilnosti problemske tematike (Saksida, 2014) ter ali so književni junaki zaznamovani spolno stereotipno in ali se pojavljajo razlike med književnimi junaki mlajše in starejše generacije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-02 03:06:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108392</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
