<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108383"><dc:title>3d kinematična analiza rokometnega strela iz skoka treh vrhunskih slovenskih rokometašev</dc:title><dc:creator>Drobnič,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibila,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Supej,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kinematika</dc:subject><dc:subject>rokomet</dc:subject><dc:subject>strel iz skoka</dc:subject><dc:subject>proksimalno-distalni princip</dc:subject><dc:description>Osnovni namen raziskave je bil preveriti specifičnost prokismalno-distalnega principa strela iz skoka pri rokometu. Fenomen smo opazovali s treh različnih perspektiv. Gre za (1) sosledje maksimalnih linearnih hitrosti sklepov in žoge, (2) sosledje začetkov gibanj v posameznih sklepih in (3) sosledje maksimalnih kotnih hitrosti v posameznih sklepih. Slednja metoda je v aktualni literaturi tudi najpogosteje uporabljena pri preverjanju proksimalno-distalnega principa.

Merjenci so bili elitni levi zunanji igralci slovenske rokometne reprezentance (199 cm, 194 cm, 204 cm). Sistematični pregled literature je bil opravljen preko naslednjih baz podatkov: SPORTDISCUS in MEDLINE. Po predhodnem ogrevanju so merjenci opravili več metov, mi pa smo izbrali po en strel iz skoka z 9 m pri vsakem. Podatke smo zajeli z dvema visoko frekvenčnima kamerama (100 Hz), določili 18 referenčnih točk in jih ročno obdelali za vsak zajem slike posebej. Pri linearnih hitrostih smo v obdelavo vzeli desni kolk, ramo, komolec, zapestje in žogo. Pri kotih in kotnih hitrostih pa rotacijo medenice, rotacijo trupa, horizontalni primik rame, notranjo rotacijo rame in izteg komolca.

Pri interpretaciji rezultatov smo ugotovili, da merjenci niti pri enem vidiku niso meta izvedli po klasičnem proksimalno-distalnem principu, ampak se je ta večinoma prekinil na nivoju rama-komolec. Maksimalna linearna hitrost iztega komolca se je pojavila pred maksimalno linearno hitrostjo rame ali pa vsaj istočasno, kar pomeni, da ne moremo potrditi proksimalno-distalnega principa. Podobno se je v smislu sosledja začetkov gibanj v posameznih sklepih proksimalno-distalni princip prekinil na prehodu iz notranje rotacije rame v izteg komolca. Enako velja tudi za sosledje maksimalnih kotnih hitrosti. Smo pa v skladu z rezultati ostalih raziskav zaključili, da proksimalno-distalni princip pri rokometnem strelu iz skoka obstaja, vendar je ta na nivoju rame in komolca specifičen.

Poleg tega smo potrdili izjemno pomembnost maksimalne kotne hitrosti notranje rotacije rame(vrednosti naših merjencev: 6419,2°/s, 4263,7°/s in 4146,1°/s) za doseganje visokih izmetnih hitrosti. Vsi naši merjenci so to dosegli v trenutku izmeta, kar je lastnost elitnih igralcev. Podobno smo ugotovili za kot iztega komolca v trenutku izmeta, saj večji kot iztega komolca v trenutku izmeta pomeni višjo izmetno hitrost žoge.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-30 07:20:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108383</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
