<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108362"><dc:title>Politično delovanje v nemškem gledališču med letom 1918 in 1938</dc:title><dc:creator>Veladžić,	Selma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toporišič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politično gledališče</dc:subject><dc:subject>propaganda</dc:subject><dc:subject>proletarsko gledališče</dc:subject><dc:subject>epsko gledališče</dc:subject><dc:subject>cenzura</dc:subject><dc:subject>nacionalsocializem</dc:subject><dc:subject>proletariat</dc:subject><dc:subject>marksizem</dc:subject><dc:subject>revolucija</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je raziskati politično gledališče na nemških tleh med letoma 1918 in 1939. V tem časovnem okviru obravnavam različne oblike političnega gledališča (das Tribunal, proletarsko gledališče, Piscator-Bühne, epsko gledališče), ki sta jih v tedanji Weimarski republiki razvila Erwin Piscator in Bertolt Brecht. Preko političnega gledališča sta predstavljala intelektualno opozicijo meščanskemu gledališču Volksbühne in politični miselnosti NSDAP-ja. V svojem gledališču sta nasprotovala meščanskemu vživljanju v like na odru in na prvo mesto postavljala kritično obravnavanje nastopajočih in celotne predstave. Oder je moral služiti propagandi revolucionarnih idej delavstva oziroma proletariata. Piscatorjev pomembnejši doprinos k tedanjemu nemškemu gledališču so bile filmske projekcije političnih dokumentov in še nikoli prej uporabljena scenska tehnika, Brecht pa je z razvojem igralskih tehnik (potujitveni učinek, dialektika, gestus) znotraj epskega gledališča vzpostavljal bolj revolucionaren slog uprizarjanja. Med obiskovalci politično angažiranega gledališča so nastajali konflikti med konservativci in liberalci. Prvi so želeli, da se ohranja meščanski tip gledališča po nazorih Maxa Reinhardta, drugi pa so podpirali revolucionarne ideje političnega gledališča, ki se je v času Weimarske republike (zlasti v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja) uspelo uveljaviti v družbi, a ker je predstavljalo opozicijsko propagandno sredstvo nacionalsocialističnim silam, je hitro podleglo sabotažam paravojaških organizacij Sturmabteilung (SA) in Schutzstaffel (SS) pod okriljem Adolfa Hitlerja, zato sta bila Piscator in Brecht primorana svoje politično delovanje uresničevati v tujini (ZDA, Nizozemska, Danska, Francija, Rusija).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-29 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108362</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
