<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108324"><dc:title>Preverjanje sestave knjižnice spojin z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti sklopljene z masno sprektometrijo</dc:title><dc:creator>Subotić,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ilaš,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>knjižnica spojin</dc:subject><dc:subject>razvoj analizne metode</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija visoke ločljivosti</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:description>Skozi razvoj in potrebo po čim krajšem in učinkovitem iskanju novih zdravilnih učinkovin je v ospredje stopila zmožnost sinteze knjižnic strukturno različnih spojin. Za odkrivanje novih zdravilnih učinkovin se trenutno najpogosteje uporablja metodo visoke zmogljivosti rešetanja (High Throughput Screening – HTS), iz katere so se na osnovi načrtovanja strukture in lastnosti molekul razvili še drugi sorodni koncepti sintezne kemije. V zadnjem desetletju se je tako  znatno povečalo število novih odkritih spojin, vendar se kljub temu še vedno poslužujemo klasičnega pristopa rešetanja, zato poleg HTS knjižnic uporabljamo tako imenovane hišne (in-house) knjižnice. 
Namen magistrske naloge je bil razviti in optimizirati metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) sklopljene z masnim detektorjem za identifikacijo ter kvantitativno določanje spojin knjižnice Fakultete za farmacijo.
Glavni poudarek je bil na razvoju standardne HPLC metode, ter na velikem številu pripravljenih spojin, na katerih smo preverili učinkovitost naše metode. Predvsem smo raziskali vpliv različnih kromatografskih pogojev, kot je sestava mobilne faze, izbira primerne kromatografske kolone ter izbira ustreznega gradienta, kar bi omogočalo univerzalno uporabo. Z uporabo HPLC/MS metode smo bili sposobni identificirati 80 % preiskovanih spojin. Metoda je tako primerna za kvalitativno in kvantitativno vrednotenje. Ključni del raziskovalnega dela je bilo ročno preverjanje pridobljenih rezultatov, saj sodobno metode še ne omogočajo avtomatiziranega vrednotenja tako pridobljenih podatkov. Podatke smo ovrednotili in identificirali za osnovno spojino tudi prisotne nečistote. Z uporabo masne spektrometrije smo lahko tudi predvideli, kaj se je s preiskovano spojino zgodilo ter katere kemijske reakcijo so potekle pred ali po analiziranju spojin. Ostalim 20 % preiskovanih spojin niso ustrezali kromatografski pogoji, zato bi jih bilo potrebno obravnavati individualno.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-28 09:28:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108324</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>