<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108323"><dc:title>Določanje koncentracije krvotvornih matičnih celic v vzorcih venske krvi in afereznih pripravkov s hematološkim analizatorjem</dc:title><dc:creator>Debevec,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krvotvorne matične celice</dc:subject><dc:subject>antigen CD34</dc:subject><dc:subject>afereza</dc:subject><dc:subject>pretočna citometrija</dc:subject><dc:subject>hematološki analizator</dc:subject><dc:description>V procesu presaditve krvotvornih matičnih celic (KMC) iz venske krvi običajno določamo količino KMC pred zbiranjem celic (aferezo) v venski krvi in po zbiranju v koncentratu. Določamo jih s pretočnim citometrom po priporočilih International Society of Hematotherapy and Graft Engineering, v raziskovalne namene pa tudi z nekaterimi hematološkimi analizatorji, ki so opremljeni s kanalom za določanje nezrelih celic. Z nalogo smo želeli opredeliti, kako dobro se metodi ujemata in v katerih primerih bi analize na pretočnem citometru lahko zamenjali ali dopolnili z analizami na hematološkem analizatorju. Predlagati smo želeli spremembe odločitvenih poti za pravilnejše in hitrejše sprejemanje kliničnih odločitev. V eksperimentalnem delu smo z obema metodama – s pretočnim citometrom in s hematološkim analizatorjem – analizirali vzorce venske krvi pred aferezo, vzorce svežih koncentratov in vzorce zamrznjenih koncentratov. Zbrane rezultate smo statistično analizirali s programom MedCalc. Ločeno smo obravnavali vse tri skupine analiziranih vzorcev in vzorce venske krvi z zelo nizkimi koncentracijami levkocitov (? 3 × 109/L), pri katerih po sedaj uveljavljenih odločitvenih kriterijih ne določamo koncentracije KMC. Korelacijo med metodama smo ovrednotili s pomočjo Spearmanovega koeficienta tako za deleže kot za koncentracije KMC. Korelacija je zelo dobra pri vseh vzorcih skupaj (N = 179) ter posebej pri vzorcih venske krvi (N = 103) in svežih koncentratov (N = 56), slaba pa pri vzorcih venske krvi z zelo nizkimi koncentracijami levkocitov (N = 12) in vzorcih zamrznjenih koncentratov (N = 20). Tudi Bland-Altmanova analiza je potrdila zelo dobro ujemanje med metodama pri vzorcih venske krvi in svežih koncentratov ter slabo ujemanje pri vzorcih venske krvi z zelo nizkimi koncentracijami levkocitov in zamrznjenih koncentratov. Analize s pretočnim citometrom bi pri vzorcih venske krvi v večini primerov lahko nadomestili z analizami na hematološkem analizatorju in na osnovi rezultatov sprejemali ustrezne klinične odločitve o začetku afereze. Pri vzorcih venske krvi z zelo nizkimi koncentracijami levkocitov bi lahko uvedli analize s hematološkim analizatorjem in v primeru določitve visokih vrednosti KMC rezultate potrdili s pretočnim citometrom. Vzorce svežih koncentratov kljub zelo dobremu ujemanju med metodama vedno analiziramo s pretočnim citometrom, saj količina KMC v koncentratu pomembno vpliva na uspešnost presaditve.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-28 09:28:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
