<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108306"><dc:title>“Beg možganov” med mladimi Slovenci</dc:title><dc:creator>Završnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamin,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>beg možganov</dc:subject><dc:subject>visoko izobraženi mladi</dc:subject><dc:subject>poglobljeni intervju</dc:subject><dc:subject>državni programi</dc:subject><dc:subject>kroženje možganov</dc:subject><dc:description>Mladi Slovenci se kljub relativno visoki stopnji izobraženosti ob osamosvajanju spopadajo s številnimi težavami. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti mladih dokaj visoka, veliko je tudi mladih, ki živijo pri starših do poznih dvajsetih oziroma zgodnjih tridesetih let. Hkrati tudi opažamo, da se vsako leto vse več visoko izobraženih mladih odloči za selitev v tujino, kjer iščejo boljše priložnosti. Čeprav je ta problem iz statističnih podatkov razviden že leta in obstaja veliko državnih programov za spodbujanje zaposlovanja mladih, se trend ne ustavlja. V tem delu je problem raziskan kvalitativno, da bi lahko pojasnili motive, stališča, želje in čustva mladih ljudi, ki vplivajo na njihove odločitve. Ugotovljeno je bilo, da mladi, ki so sodelovali v raziskavi, menijo, da državni organi problema ne skušajo aktivno reševati in da programov, s katerimi bi jih država privabljala nazaj, niso zasledili. Na osnovi pridobljenih podatkov so podana priporočila, s katerimi bi lahko uspešno reševali problem bega možganov med mladimi in spodbudili kroženje možganov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-28 07:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108306</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
