<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108223"><dc:title>Uporaba prehranskih kart pri prehranskem izobraževanju</dc:title><dc:creator>Kostelac,	Sanda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovšin Kozina,	Francka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehranske karte</dc:subject><dc:description>Prehrana je danes aktualna tema v družbi, zato je pomembno, da smo ljudje ustrezno prehransko pismeni. Otroci pridobijo ustrezne prehranjevalne navade že doma, vendar ima tudi šola pomembno vlogo v prehranskem izobraževanju. Pri nas se otroci s temo hrane in prehrane srečajo že v osnovni šoli, in sicer pri pouku gospodinjstva v šestem razredu osnovne šole. Učitelji pri svojem poučevanju uporabljajo različna didaktična sredstva in pripomočke. Eden izmed didaktičnih sredstev so tudi prehranske karte, s pomočjo katerih lahko učenci pridobivajo znanje o prehrani. Prehranske karte predstavljajo vizualno sredstvo in so dober didaktični material pri pouku gospodinjstva, saj lahko z njihovo pomočjo ustvarimo aktiven in dinamičen pouk. 
V magistrskem delu sem ugotavljala, kako učinkovite in uporabne so prehranske karte kot vizualno didaktično sredstvo. Predvsem me je zanimalo, katere informacije na prehranskih kartah, učenci opazijo, interpretirajo in pritegnejo učenčevo pozornost. Pri raziskovanju sem uporabila preizkus znanja o uporabnosti prehranskih kart. Poleg preizkusa znanja sem uporabila tudi očesni sledilec, ki je omogočil spremljanje očesnih premikov in iz katerega je bilo razvidno, na podlagi katerih informacij so se učenci odločali za odgovore.
Metoda raziskovanja je temeljila na deskriptivni metodi. V raziskavi sem uporabila kvantitativen raziskovalni pristop, način vzorčenja pa je bil neslučajnostni, priložnostni. Vzorec so sestavljali učenci šestih razredov osnovne šole. V raziskavi s preizkusom znanja je sodelovalo 100 učencev, 11 učencev pa je bilo testiranih na očesnem sledilcu.
Glavne ugotovitve raziskave so pokazale, da učenci na prehranskih kartah pravilno berejo informacije o makrohranilih, težave pa imajo pri utemeljitvi izbire bolj zdravih živil. Ugotovila sem, da so se učenci najbolj pogosto odločali za zdravo izbiro živila glede na predhodno znanje oziroma ugibajo o pravilnosti odgovora. Učenci ne poznajo prehranskega semaforja oziroma ga ne zaznajo kot pomembnega za izbiro odgovora. Učenci se za izbiro zdravih živil pogosto odločajo na podlagi informacij o vsebnosti maščob, energije in beljakovin. Z uporabo očesnega sledilca sem potrdila, kar je bilo analizirano s preizkusom znanja. 
Rezultati so pokazali, kakšno je učenčevo prepoznavanje informacij na prehranskih kartah. Ocenjujem, da uporaba prehranskih kart v izobraževalne namene potrebuje učiteljevo predstavitev kart učencem in vodenje učencev pri uporabi kart. S predstavitvijo informacij na kartah lahko pomembno izboljšamo njihovo uporabnost in tudi prehransko znanje učencev.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-22 02:53:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
