<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108163"><dc:title>Strategije uravnavanja čustev učiteljev in socialnih pedagogov pri pedagoškem delu v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Slevec,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>modalni model</dc:subject><dc:description>Učinkovite strategije uravnavanja čustev so pomembne v našem vsakdanjem življenju, njihov pomen pa je toliko večji pri poklicih, ki so usmerjeni v delo z ljudmi. V osnovnih šolah se učitelji in socialni pedagogi srečujejo s situacijami, ki od njih zahtevajo prepoznavanje in uravnavanje čustvenih odzivov. Pedagoško delo ni čustveno nevtralno, saj so čustva njegov neločljiv del, s tem pa tudi strategije uravnavanja čustev. 

Magistrsko delo obravnava temo uravnavanja čustev učiteljev in socialnih pedagogov pri pedagoškem delu v osnovni šoli. Teoretični del se najprej osredotoča na vprašanje racionalnosti čustev in pomen čustev pri človekovem delovanju. Sledi predstavitev različnih pojmovanj čustev, ki jim je skupno prepričanje, da lahko prvotni čustveni odziv predrugačimo (spremenimo, spodbudimo ali zatremo), ter Gross in Thompsonov modalni model uravnavanja čustev. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, v okviru katere je bilo izvedenih devet polstrukturiranih intervjujev s tremi učiteljicami razrednega pouka, tremi učiteljicami predmetnega pouka in tremi socialnimi pedagoginjami, ki so zaposlene na različnih osnovnih šolah. Raziskava je ugotavljala, katere strategije uravnavanja čustev uporabljajo učiteljice in socialne pedagoginje, kakšne razlike se pojavijo med njimi, v katerih situacijah uporabijo strategije uravnavanja čustev, katera čustva uravnavajo, kaj vidijo kot cilj svojega čustvenega uravnavanja in katere strategije prepoznavajo kot najučinkovitejše. Raziskava je pokazala, da učiteljice in socialne pedagoginje uporabljajo različne strategije uravnavanja čustev, preventivne in responzivne, ki so jih razvile preko izkušenj ali dodatnih izobraževanj, kot cilj uravnavanja pa navajajo učinkovitost in dobro počutje, osredotočenost na razred, vzpostavljanje dobrih odnosov, motivacijo ter red in disciplino. Med skupinami prihaja do razlik pri uporabi različnih načinov uravnavanja čustev, kar lahko v veliki meri pripišemo različnim starostnim skupinam otrok in različnim oblikam dela, vse pa največkrat uravnavajo čustvo jeze. Pedagoške delavke prepoznavajo pedagoško delo kot čustveno delo, katerega neločljiv del je tudi uravnavanje čustev.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-20 02:47:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
