<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108158"><dc:title>Diskriminacija priseljencev v slovenski družbi</dc:title><dc:creator>Smaga,	Anthony Paul	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urlep,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dekleva,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:description>V pričujočem magistrskem delu se ukvarjava z diskriminacijo priseljencev v Sloveniji. V teoretičnem delu opredeliva pojme, kot so etnična skupnost, narod, nacionalizem in migracije. Ker so priseljenci v novi državi pogosto tretirani kot »drugi«, natančneje opredeliva tudi koncept mi – oni in razlike, ki se pojavljajo glede na to, iz katere države priseljenec prihaja (nekateri tujci so bolj »zaželeni« kot drugi). Nekaj strani nameniva tudi pomenu različnih oblik kapitalov za življenje priseljencev v novem okolju in multikulturalizmu ter interkulturalizmu. V zadnjem času se soočamo z novimi načini izražanja predsodkov, ki so bolj prikriti. Gre za nove oblike rasizma, ki ne temeljijo več na rasi oz. telesnih značilnostih, pač pa na kulturnih značilnostih posameznikov. Natančneje opredeliva in opiševa tudi sovražni govor, diskriminacijo na področju zaposlovanja in na delovnem mestu, institucionalni rasizem in medijske reprezentacije priseljencev. 
V magistrskem delu uporabljava kvalitativni raziskovalni pristop, podatki so pridobljeni z delno strukturiranim intervjujem. Vzorec zajema 16 priseljencev iz različnih držav. V raziskovalnem delu se poglobljeno osredotočiva na naslednje teme: razlogi za selitev, izkušnje ob prihodu v Slovenijo (z okoljem, ljudmi, urejanjem dokumentov), splošno počutje v Sloveniji in vsakdanji stik s Slovenci (diskriminacija na ulici, s strani sosedov, v kavarni ipd.), diskriminacija na področju zaposlovanja in na delovnem mestu, diskriminacija v zdravstvu, diskriminacija na področju kazenskega obravnavanja (izkušnje s policijo), izkušnje z diskriminacijo pri otrocih priseljencev.
Rezultati raziskave ponujajo globlji vpogled v pojavnost oziroma doživljanje diskriminacije priseljencev v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da vsi priseljenci, ki so sestavljali najin vzorec, v Sloveniji doživljajo diskriminacijo. Seveda v različni intenziteti in na različnih področjih življenja. Raziskava je koristen prispevek za področje socialne pedagogike, še posebej zato, ker temelji na uporabniški perspektivi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-20 02:46:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108158</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
