<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108111"><dc:title>Vrednotenje vsebnosti nekaterih hranil v prodajanih in oglaševanih živilih na slovenskem tržišču</dc:title><dc:creator>Lavriša,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pravst,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>živila</dc:subject><dc:subject>hranilna sestava živil</dc:subject><dc:subject>vsebnost natrija v živilih</dc:subject><dc:subject>oglaševanje živil otrokom</dc:subject><dc:subject>profiliranje živil</dc:subject><dc:description>Hranilna sestava živil je še posebej pomembna predvsem z vidika vsebnosti določenih hranil, katerih prekomerno uživanje lahko dolgoročno predstavlja zdravstvene težave. Eno takšnih hranil je tudi natrij. V raziskavah smo ugotavljali, kakšna je povprečna vsebnost natrija v posameznih skupinah živil, ki so na voljo na slovenskem tržišču v letu 2011 in 2015 ter kakšna je sestava živil, ki se oglašujejo v medijih. Podatke o povprečni vsebnosti natrija smo utežili s podatki o prodaji posameznih izdelkov. Ugotovili smo, da so z vidika vsebnosti natrija najbolj kritične predvsem skupine živil kot so mesni izdelki, kruh in pekovski izdelki, siri in gotove jedi. S prodajnimi podatki utežena povprečna vsebnost natrija, je bila tako v letu 2011 kot tudi v 2015 v večini skupin živil nižja od povprečja znotraj posamezne skupine živil. Statistično značilnega znižanja povprečne vsebnosti natrija med letoma 2011 in 2015 nismo ugotovili v nobeni skupini živil, ki pomembno prispevajo k prehranskemu vnosu natrija, torej proizvajalci prostovoljno ne zmanjšujejo vsebnosti natrija v živilih. Ugotovili smo tudi, da ima večina živil, ki se oglašujejo otrokom na televiziji in v tiskanih medijih manj ugodno hranilno sestavo. Kot metoda celostnega vrednotenja hranilne sestave živil se uporablja profiliranje živil z različnimi modeli. V naši raziskavi smo uporabili Ofcom in SZO model profiliranja živil, ki sta namenjena omejevanju oglaševanja živil otrokom v medijih in na ta način ovrednotili sestavo oglaševanih živil. Glede na rezultate raziskav bi bila v Sloveniji nujna zakonska ureditev tega področja, ne samo na televiziji, ampak na ostalih medijskih kanalih.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Lavriša]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-16 07:45:31</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108111</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
