<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108091"><dc:title>Mikrobiološke analize stenskih poslikav na zunanjščinah</dc:title><dc:creator>Rebernak,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeme,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zalar,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konservatorstvo-restavratorstvo</dc:subject><dc:subject>stenske poslikave</dc:subject><dc:subject>mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>analize</dc:subject><dc:subject>mikroskopiranje</dc:subject><dc:subject>DNA izolacija</dc:subject><dc:subject>čista kultura</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi so opisane mikrobiološke analize stenskih poslikav na zunanjščinah cerkva na treh različnih lokacijah. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema predstavitev lokacij in stenskih poslikav, s katerih smo odvzeli vzorce, in sicer z vidno spremenjenih in z mikrobi obraščenih delov poslikav. Vključuje tudi pregled literature o mikroorganizmih, ki ogrožajo stenske poslikave in preostale umetnine na prostem, ter pregled različnih metod, s pomočjo katerih lahko mikroorganizme na stenskih poslikavah detektiramo in identificiramo. 
V praktičnem delu so predstavljeni načini jemanja vzorcev s stenskih poslikav in njihova nadaljnja obdelava. Vzorce smo, če so se mikrobi razraščali po ploski površini, odtisnili na prosojni lepilni trak, v primerih večjih voluminoznih razrasti pa smo s skalpelom odkrušili majhne koščke poslikav. Iz vzorcev odvzetih z lepilnim trakom in skalpelom smo naredili preparate in jih opazovali pod mikroskopom, okruške pa smo opazovali pod stereomikroskopom. Mikroskopske preparate smo opazovali v vidni svetlobi, nekatere tudi v fluorescentni svetlobi. Pri slednjih smo z uporabo fluorescentnih barvil lahko ločili med živimi in mrtvimi celicami. Iz spremenjenih delov poslikav smo jemali vzorce za gojenje, najpogosteje neinvazivno, z vatenkami. Nanesli smo jih na štiri različne vrste gojišč: za izolacijo bakterij, arhej in gliv. S teh gojišč smo pridobili čiste kulture, iz izbranih kultur pa smo ekstrahirali DNA, ter pomnožili DNA zaporedja pomembna za identifikacijo. Na osnovi le-teh smo mikrobe s primerjavo zaporedij identificirali s svetovnimi genskimi bazami. S poskusi smo dobili vpogled v mikrobne skupnosti na površini in v globini poslikav, ter identificirali organizme, ki jih lahko gojimo v kulturah. Enostavna metoda mikroskopiranja s fluorescentnimi barvili nam je dala vpogled v viabilnost glivne skupnosti. Preko identifikacije mikroorganizmov lahko pridemo do informacije, kakšen vpliv imajo te na stenske poslikave. Več podatkov o  identiteti in značilnosti vrst nam pomaga pri  preprečevanju okužb z njimi z zagotovitvijo primernih dejavnikov iz okolja. Če je okužba že prisotna, pa s pomočjo identifikacije lažje izberemo najprimernejše metode in materiale za konserviranje-restavriranje umetnine.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-15 08:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>