Doživljanje nekaterih vedenjskih zasvojenostiPodbevšek, Julija (Avtor) Černigoj, Matej (Mentor) zasvojenostNa raziskovalnem področju zasvojenosti vladata terminološka in konceptualna zmeda, uradna paradigma, ki na zasvojenost gleda kot na možgansko bolezen, ne zmore pojasniti vseh vidikov zasvojenosti, dodatno zmedo pri njenem definiranju pa povzroča še novejše področje t.i. vedenjskih zasvojenosti. Ker jasnega konsenza o tem, kaj zasvojenost sploh je, ni, je bil naš namen na zasvojenost pogledati s svežimi očmi in iz najbolj primarne točke, to je smeri doživljanja, ki je kljub obilici raziskav na področju zasvojenosti najmanj zastopan pristop. Raziskovalno vprašanje, ki je bilo v skladu z namenom postavljeno zelo odprto, je bilo: Kakšno je doživljanje zasvojenosti? Pri tem smo stremeli k čim globljemu uvidu v posameznikov doživljajski proces, zaradi metodološke jasnosti pa smo se osredotočili zgolj na zasvojenosti, ki nimajo spremljajoče kriminalne ali težje zdravstvene in socialne problematike. Udeležence, teh je bilo pet, smo iskali med tistimi, ki so se dojemali kot zasvojene in ob tem izkazovali nenadzorovano vdajanje objektu zasvojenosti (kajenju, hrani ali gledanju televizije), ki so ga dojemali kot problematično. Podatke smo zbirali z nestrukturiranimi intervjuji, pri čemer smo upoštevali načela fenomenološkega dialoga, raziskovalni načrt pa je sledil drugoosebnemu globinskemu fenomenološkemu raziskovanju (SIPI), ki prinaša obrat udeleženca v soraziskovalca, ki fenomen opazuje tudi izven intervjujev. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo interpretativne fenomenološke analize (IPA). Rezultate tako predstavlja nabor tem, ki so izstopile iz podatkov, skupaj z reprezentativnimi izseki iz intervjujev, pri čemer smo predstavili tako skupne teme kot tudi teme posameznega soraziskovalca. Naša raziskava je nakazala nekaj zanimivih, v literaturi neobravnavanih vidikov zasvojenosti. Glavna spoznanja, ki bi jih bilo zanimivo preveriti z nadaljnjim raziskovanjem, se med drugim dotikajo zasvojenosti kot sredstva, ki posamezniku omogoči, da si vzame čas zase; vtkanosti zasvojenosti v življenje zasvojenega in predloga, da lahko zasvojenost v nekaterih primerih pomeni tudi funkcionalen način bivanja v svetu. Implikacije naših ugotovitev so, da v vseh primerih zagotovo ne zadostuje, da se snov/vedenje zasvojenemu posamezniku zgolj odvzame, pač pa je potrebno najti in odstraniti prave vzroke, ki so v ozadju zasvojenosti.20192019-06-15 03:09:51Magistrsko delo/naloga108084sl