<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108083"><dc:title>Šola, ki upošteva spoznanja o travmi</dc:title><dc:creator>Palčič,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dekleva,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič Rozman,	Mija Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava šolski pristop, ki upošteva spoznanja o travmi. Travma predstavlja velik problem družbe, saj se velik del populacije vsaj enkrat v življenju sreča s težko travmatično izkušnjo. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih travma lahko pusti na posamezniku, pa se v tujini poudarja pomen pristopa, ki upošteva spoznanja o travmi. Šole bi morale v svoj sistem vključiti ta pristop, saj bi s tem lahko podprle učence na poti okrevanja od travme ter preprečile retravmatizacijo.
V teoretičnem delu smo opredelili pojem travme, vrste travm ter opisali faze spoprijemanja s travmatskim dogodkom. Predstavili smo nekaj najpogostejših odzivov otrok na travmatske dogodke v različnih starostnih obdobjih ter poleg pripisali nekaj možnih načinov pomoči. Sledi predstavitev pristopa, ki upošteva spoznanja o travmi ter primerjava tega pristopa s tradicionalnim pristopom do travme. Predstavili smo, zakaj bi bil ta pristop v šoli koristen in kako se ga lahko vključi v šolo kot celoto. Na koncu pa smo opredelili sekundarno travmo in njene učinke na posameznika.
Empirični del raziskave temelji na kvalitativnem pristop. Raziskovali smo, kakšno je poznavanje travme med različnimi kadri v šoli, v kolikšni meri poznajo simptome travme in jih tudi prepoznajo. Zanimalo nas je, kako na šoli ukrepajo v primeru travme. Poleg tega smo ugotavljali, če poznajo pristop s travmo seznanjene šole. Zanimalo nas je tudi, če se intervjuvanci soočajo s sekundarno travmo in kako ukrepajo ob pojavu le-te. Raziskava ugotavlja, da so intervjuvanci v splošnem seznanjeni s pojmom travma. Večji del intervjuvancev trdi, da na podlagi spremembe vedenja prepozna travmatiziranega učenca, vendar zaradi pomanjkanja znanja pogosto občutijo stisko pri iskanju ustreznega načina pomoči temu učencu. Čeprav večina intervjuvancev občuti stisko pri delu s travmatiziranimi učenci, pa so mnenja glede potrebe po pristopu, ki upošteva spoznanja o travmi, deljena. Kljub temu pa so nekateri intervjuvanci izrazili zanimanje za dodatna izobraževanja na področju travme in dela s travmatiziranimi posamezniki.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-15 03:09:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
