Ocenjevanje predbralnih zmožnosti pri otrocih, starih pet do sedem letBider Petelin, Ivanka (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) branjeZa boljše spopadanje s težavami na področju branja je pomembna zgodnja obravnava in posledično zgodnje odkrivanje primanjkljajev. Visoko tveganje za pojav težav na področju branja je možno zaznati že pred formalnim učenjem branja, ki poteka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, še posebno pri otrocih pred vstopom v osnovno šolo ali ob vstopu vanjo. Osrednji cilj raziskave je oblikovanje instrumenta, s katerim bi želeli odkriti otroke s slabše razvitimi predbralnimi zmožnostmi ob vstopu v osnovno šolo. V slovenskem prostoru še nimamo standardiziranega instrumenta, ki ocenjuje izključno predbralne zmožnosti. Po vzoru tujih in domačih uveljavljenih instrumentov oziroma preizkusov smo oblikovali enoten nabor preizkusov za ocenjevanje predbralnih zmožnosti. Razvitost zgodnjih bralnih zmožnosti smo dodatno ugotavljali s Testom zgodnjih bralnih zmožnosti (Jurišić, 2001). Preizkuse smo uporabili na vzorcu 307 otrok v starosti od 5 do 7 let, 64 otrok s tveganjem za nastanek težav na področju branja ter 243 otrok brez tveganja. Tveganje je bilo določeno glede na rezultat na Testu zgodnjih bralnih zmožnosti. Visok Cronbach alfa koeficient zanesljivosti (alfa = 0,87) potrjuje, da je oblikovan Preizkus predbralnih zmožnosti zanesljiv in občutljiv. Faktorska analiza je pokazala, da strukturo predbralnih zmožnosti določajo štirje faktorji: metafonološke zmožnosti, zaznavno jezikovne strukture, besedišče in vidno procesiranje. Regresijska analiza je pokazala, da odstranitev glasu besedi brez pomena, prepoznavanje prvega glasu, glasovna analiza, priklic besed na določen fonem in fonemska diskriminacija same po sebi napovedujejo uspeh na Testu zgodnjih bralnih zmožnosti. Z diskriminativno analizo smo ugotovili, da spremenljivke glasovna analiza, prepoznavanje prvega glasu, odstranitev glasu ali zloga, priklic besed na določen fonem, kratkotrajni slušni spomin, prepoznavanje rim in natančnost vidnega razlikovanja najbolje pojasnjujejo razlike med skupinama otrok z in brez tveganja za nastanek težav na področju branja. Na osnovi rezultatov raziskave smo potrdili, da oblikovan instrumentarij omogoča prepoznavanje otrok, pri katerih se pojavlja tveganje za nastanek težav na področju branja ob vstopu v šolo. Preizkus predbralnih zmožnosti bo specialnim in rehabilitacijskim pedagogom omogočil oceno stopnje razvitosti posamezne predbralne zmožnosti pri otroku, starem od 5 do 7 let, in zgodnjo vključitev v obravnavo, kar bo posledično vplivalo na boljšo napoved glede odprave težav na področju branja.20192019-06-15 03:08:47Doktorska disertacija108076sl