<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108072"><dc:title>Osamosvajanje mladostnikov po zaključenem rejništvu</dc:title><dc:creator>Malkoč,	Alma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mešl,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osamosvajanje mladih</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>zaključevanje rejništva</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:subject>zaposlitev</dc:subject><dc:subject>stanovanje</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je prikazati izkušnje mladih ljudi ob zaključevanju rejništva in njihovo soočanje s prehodom v samostojno življenje. V teoretičnem delu je predstavljena definicija družine. Pišem o matičnih družinah kot družinah s številnimi izzivi in rejniških družinah kot obliki socialnega starševstva. Opredelim rejniško dejavnost in predstavim značilnosti življenja mladih v današnjem svetu. V empiričnem delu naloge so predstavljene izkušnje osmih mladih ljudi, ki so z rejniško dejavnostjo zaključili v obdobju zadnjih desetih let in se osamosvojili. Osebe, vključene v vzorec, so z rejniško dejavnostjo zaključile v zakonsko dovoljenem obdobju – najdlje do 26. leta starosti. Vzroki za zaključek rejništva so bili različni, npr. zaključek šolanja, posvojitev, nosečnost, redna zaposlitev in pripravljenost na samostojno življenje. Pri pripravi na zaključek rejniške dejavnosti so pomembno vlogo imeli rejniki, ki so jih s pogovorom pripravljali na odhod iz rejniške družine ter jim pomagali pri samostojnem življenju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-14 08:35:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108072</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>