Primerjalnopravna analiza inkriminacij s hujšo posledicoPlanko, Barbara (Avtor) Korošec, Damjan (Mentor) primerjalnopravna analizakaznivo dejanjenevarnostsmrtmalomarnostlahkomiselnoststekdosmrtni zaporžrtevsamomorInkriminacije s posledico smrti so med kaznivimi dejanji, kvalificiranimi s hujšo posledico najbolj razširjene v tujih kazenskopravnih zakonodajah. Nemčija in Avstrija inkriminirata smrt žrtve pri številnih kaznivih dejanjih, s tem da Avstrija uporabi institut širše, saj ga uporabi tudi pri kaznivih dejanjih zoper svobodo, spolno integriteto in samoodločbo, uradno dolžnost in pri kaznivih dejanjih, izvršenih v krivdni obliki malomarnosti. V smrti osebe se mora uresničiti nevarnost za življenje, ki je tipično značilna za temeljno kaznivo dejanje. Problematična je vzročna zveza, kadar k smrtnemu izidu prispevajo tudi žrtve, tretje osebe ali storilec sam po končanem temeljnem kaznivem dejanju. Krivdna oblika je v Nemčiji predvidena ožje kot v Avstriji, kjer je malomarnost omejena na strožjo obliko. Danes nemška kazenskopravna teorija kritizira visoko zagrožene kazni, ki so predvidene enako ne glede na krivdno obliko, saj taka ureditev nasprotuje krivdnemu načelu in načelu enakosti. Kazni v Avstriji so nižje in pri kaznivih dejanjih, kvalificiranih s posledico smrti zoper splošno varnost, predvidene v dveh stopnjah. Slovenski zakonodajalec v ureditvi bistveno odstopa pri izbiri temeljnih kaznivih dejanj, inkriminiranih s posledico smrti osebe, pri omejitvi krivdne oblike na malomarnost, uporabi objektivnega pogoja kaznivosti in s premilimi kaznimi, ki so zagrožene pri posameznih inkriminacijah v primeru smrti več oseb. Švicarska konfederacija je v starejši ureditvi inkriminirala smrt osebe kot hujšo posledico, vendar je inkriminacije postopoma ukinila, ker po stališču zakonodajalca nasprotujejo krivdnemu načelu. Danes v primeru smrti oseb uporabi pravila o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku.20192019-06-14 07:45:39Magistrsko delo/naloga108067sl