Primerjava akutnih učinkov aktivnih in ostalih tehnik raztezanja na obseg gibljivosti – pregled literatureBerlot, Špela (Avtor) Puh, Urška (Mentor) Palma, Polona (Komentor) tehnike raztezanjaobseg gibaaktivno raztezanjeraztezanje s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacijeUvod: Raztezanje je najpogostejša metoda, ki se uporablja za izboljšanje gibljivosti. Najbolj razširjena je uporaba statičnega raztezanja in raztezanja s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije. Raztezanje s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije vključuje aktivne mišične kontrakcije agonističnih in/ali antagonističnih mišic z namenom zmanjšanja živčne aktivacije agonističnih mišic in njihove sprostitve, kar omogoči večji razteg agonističnih mišic. V teoriji naj bi bilo raztezanje s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije učinkovitejše od statičnega raztezanja, saj aktivira senzorične receptorje v mišicah. Poleg primerjave s statičnim raztezanjem je potrebno učinke tega raztezanja primerjati tudi z drugimi tehnikami (mišično energetske tehnike, balistično raztezanje, ciklično raztezanje), saj še ni jasno, katera tehnika je najučinkovitejša za povečanje dolžine mišice. Namen: Primerjati akutne učinke raztezanja s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije z akutnimi učinki drugih tehnik raztezanja na obseg gibljivosti pri zdravih mladih preiskovancih. Metode dela: Pregled literature je potekal v podatkovnih zbirkah PubMed, ScienceDirect, CINAHL in PEDro. Uporabili smo določene ključne besede v angleškem jeziku v različnih kombinacijah. Rezultati: Vključenih je bilo osem raziskav. V štirih raziskavah so raztezanje s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije primerjali s pasivnim statičnim raztezanjem, v eni z mišično energetsko tehniko, v eni s pasivnim statičnim raztezanjem in uporabo elastičnih lepilnih trakov, v eni s pasivnim in aktivnim statičnim raztezanjem ter v eni z aktivnim statičnim raztezanjem in raztezanjem z modificirano tehniko proprioceptivne nevromuskularne facilitacije. V dveh raziskavah so bili rezultati meritev obsega giba takoj po intervenciji boljši po raztezanju s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije, v šestih raziskavah pa med uporabljenimi tehnikami raztezanja ni bilo značilnih razlik v povečanju obsega giba. Razprava in zaključek: V našem pregledu literature se raztezanje s tehnikami proprioceptivne nevromuskularne facilitacije ni izkazalo za bolj učinkovito od drugih tehnik raztezanja v povečanju obsega giba. Že po eni intervenciji raztezanja lahko pričakujemo značilno povečanje obsega gibljivosti ne glede na uporabljeno tehniko raztezanja. Potrebno je izvesti raziskave visoke kakovosti, ki primerjajo učinkovitost različnih tehnik raztezanja ter se osredotočiti na dolgotrajne učinke raztezanja.20192019-06-13 07:47:30Diplomsko delo/naloga108047sl