Gojenje gensko spremenjenih rastlin odpornih proti žuželkamKušar, Pika (Avtor) Štajner, Nataša (Mentor) genski inženiringgensko spremenjene rastlineodpornost proti žuželkaminsekticidni proteiniBacillus thuringiensisPojav genskega inženiringa je bil velika spodbuda kmetijstvu z razvojem vrhunskih sort pridelkov, odpornih proti žuželkam. Žuželke so bili od nekdaj ena največjih groženj v kmetijstvu, saj povzročajo velike izgube v pridelkih. Klasično varstvo rastlin pred škodljivci predstavlja velik strošek v pridelavi posameznih poljščin, poleg tega pa ni trajnostno in okolju prijazno. Z genskim inženiringom smo si zato želeli ustvariti rastline, ki so odporne proti žuželkam. Odpornost proti žuželkam se nanaša na rastline, ki se lahko naravno ali pa s pomočjo genskega inženiringa uprejo poškodbam le teh. Rastline odporne proti žuželkam običajno tvorijo spojine, strupene za žuželke, ki se poskušajo z njimi hraniti. Poznamo več strategij pridobivanja odpornosti proti žuželkam; Ena izmed njih je uporaba insekticidnih proteinov, vendar pa je potrebno omeniti, da skoraj vse rastline odporne na insekte vsebujejo toksin, pridobljen iz bakterije Bacillus thuringiensis. Bakterija B. thuringiensis predstavlja glavni vir genov za pridobivanje odpornosti rastlin na žuželke. Toksini B. thuringiensis se vežejo na specifične receptorje in imajo specifično delovanje le v primernem pH okolju, zato so neškodljivi na človeka in ne tarčne organizme. Gojenje gensko spremenjenih rastlin je imelo od njihove komercializacije leta 1996 velik gospodarski učinek po vsem svetu. Pridelava rastlin odpornih proti žuželkam je imela velik vpliv pri povečanju hektarskih donosov, zmanjšanju onesnaženja okolja zaradi zmanjšane uporabe kemičnih insekticidov, zmanjšanju emisij CO2, ter izboljšanju zdravstvenih, socialnih in ekonomskih koristi kmetov. Danes se jih prideluje praktično po vsem svetu, največ v ZDA, v Evropski uniji pa je dovoljen samo en dogodek MON 810 in sicer pri koruzi.[P. Kušar]20192019-06-12 07:45:02Diplomsko delo/naloga108024sl