<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108005"><dc:title>Družbena omrežja v konceptu sekuritizacije</dc:title><dc:creator>Revak,	Alan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Svete,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>sekuritizacija</dc:subject><dc:subject>psihološko vojskovanje</dc:subject><dc:description>Z razvojem novih tehnologij se povečuje tudi njihova vloga v okviru varnostnega in obrambnega sistema. Ena izmed teh tehnologij so tudi družbena omrežja. Pomen družbenih omrežij se povečuje na vseh področjih sodobnega življenja, pri čemer politika in nacionalna varnost nista izjemi. Čeprav so družbena omrežja precej novo orodje, je bila mehka moč v obliki vplivanja na mnenja, percepcije in vrednote ciljnih občinstev že dolgo orodje držav, kar lahko vidimo v velikem pomenu, ki so ga diskurzu in vzgoji pripisovali totalitarni režimi, ali pomenu propagande v hladni vojni. Prilagodljivost je ena izmed lastnosti uspešnega oblikovanja javnega mnenja, zato ne preseneča, da se v ta namen uporabljajo tudi nove tehnologije, vključno z družbenimi omrežji. Ta so posebej uporabna za različne oblike psihološkega in informacijskega delovanja, kjer za razliko od prejšnjih komunikacijskih sredstev omogočajo bolj decentralizirano in nenadzorovano širjenje informacij. Percepcije imajo velik pomen v oblikovanju in poteku družbenega življenja, kjer naše dojemanje pogojuje odnos do posameznega vprašanja, politike, države ali skupine, z ustvarjanjem percepcij pa lahko posredno vplivamo tudi na oblikovanje varnostne politike, saj je oblikovanje diskurza ključen element sekuritizacije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 10:49:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108005</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
