<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107997"><dc:title>Institucionalna in skupnostna obravnava na področju duševnega zdravja (uporabniška perspektiva)</dc:title><dc:creator>Kos,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragoš,	Srečo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>totalna ustanova</dc:subject><dc:subject>deinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>socialno delo v skupnosti</dc:subject><dc:subject>normalizacija</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:description>Delo vsebuje kratek pregled ideologije duševnega bolnika z medicinskega (tradicionalnega) in socialnega (konstruktivističnega) vidika. Ta predstavlja temelj, saj na njem gradim nadaljevanje dela, ki vsebuje zgodovinski pregled nastanka totalne ustanove in proces institucionalizacije. Kljub procesom deinstitucionalizacije, normalizacije in destigmatizacije so ljudje s težavami v duševnem zdravju, še vedno potisnjeni na družbeni rob. V skupnosti deluje vedno več nevladnih organizacij, ki s svojimi programi omogočajo uporabnikom čim bolj normalno življenje. Vodilne nevladne organizacije na področju duševnega zdravja so: Šent, Ozara, Vezi, Novi paradoks in Altra, katere uporabniki, so bili moja ciljna skupina raziskovalnega dela diplomske naloge. Prvotni namen diplomskega dela ni, da na življenje v instituciji in skupnosti gledam stereotipno, temveč, da z uporabniške perspektive raziščem, če je ta stereotip res prisoten. Analizo intervjujev sem opravila s pomočjo petih načel normalizacije, ki so mi služila kot teme primerjave med življenjem v instituciji in zunaj nje: možnost izbire, udeležba, odnosi, individualizacija razvoja in druženje. Po končani analizi lahko trdim, da so uporabniki življenje v instituciji doživeli kot negativno izkušnjo, s posameznimi pozitivnimi. So se pa tudi v skupnosti pojavile negativne izkušnje, ki so pokazale na več različnih potreb posameznikov. Izpostavila bom pomanjkanje strokovnega kadra v nevladnih organizacijah, saj število uporabnikov, ki koristijo programe nevladnih organizacij raste, število zaposlenih pa se ne povečuje. Pokazala se je tudi potreba po boljši povezanosti med stroko psihiatrije in stroko socialnega dela.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 09:40:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107997</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
