<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=107991"><dc:title>Prikrito brezdomstvo mladih</dc:title><dc:creator>Koren Bejtulai,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mladi</dc:subject><dc:subject>brezdomstvo</dc:subject><dc:subject>dnevno brezdomstvo</dc:subject><dc:subject>ranljivost mladih</dc:subject><dc:subject>razvijanje novih oblik pomoči in podpore</dc:subject><dc:subject>podporni programi.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu raziskujem problem prikritega brezdomstva mladih. V Sloveniji imamo dobro razvit sistem socialnega varstva mladih, zato zelo redko prihaja do tega, da se mladi (sploh mladoletni) znajdejo na ulici. V socialnem delu pa moramo brezdomstvo razumeti širše. Brezdomni so tudi mladi, ki sicer živijo doma, vendar njihovo okolje ni varno in so pod stalno grožnjo, da zavetje izgubijo, mladi, ki krožijo med različnimi začasnimi nastanitvenimi možnostmi (npr. institucionalna oskrba), ter mladi, ki sicer živijo sami, vendar nimajo podpore za varen prehod v odraslost.
S kvalitativno analizo intervjujev s strokovnimi delavci na področju dela z mladimi in brezdomnimi želim raziskati pojavne oblike te problematike, razumevanje brezdomstva v Sloveniji, življenjsko situacijo mladih, delo in vlogo strokovnih delavcev, potrebe mladih ter potrebe po novih oblikah pomoči in podpore.
Pomembna oblika brezdomstva mladih je dnevno brezdomstvo. Ti mladi imajo dom, vendar večji del dni preživijo na ulici. Razlogi za dnevno brezdomstvo so različni (področje tudi ni dobro raziskano); za večino mladih velja, da imajo konfliktne odnose s starši (ali skrbniki), se doma ne počutijo sprejete, varne. Za mlade je značilno, da se ne počutijo brezdomne, imajo široke, neizkoriščene socialne mreže in pogosto krožijo med različnimi začasnimi alternativnimi nastanitvami. Posledično ti mladi redko iščejo pomoč pri organizacijah, ki se ukvarjajo z brezdomnostjo, in so nezaupljivi do odraslih. Dnevno brezdomstvo se pogosto povezuje z uživanjem substanc.
Strokovni delavci opozarjajo na potrebo po vzpostavitvi nastanitvenih programov za polnoletne mlade. Neredko se zgodi, da starši zaradi nerešenih težav in stisk otroka po 18. letu postavijo na cesto. Tem mladim so na voljo samo programi za odrasle, ki ne odgovarjajo njihovim potrebam in niso prilagojeni njihovi življenjski situaciji. Strokovni delavci predlagajo tudi programe za mlade uživalce substanc, saj ti pogosto izpadejo iz obstoječih programov. Predlagajo odprtje dnevnega centra za mlade uživalce substanc. Predvideva se, da bi se tako zmanjšal obstoj dnevnega brezdomstva, mladi bi uživali manj substanc in imeli dostop do podpore in storitev, prilagojenim njihovi situaciji. Poudarjajo potrebo po več oziroma novih nastanitvenih programih za mlade po institucionalni namestitvi. Večinoma se dogaja, da se mladi po življenju v instituciji vrnejo v domače okolje – tudi zato, ker nimajo nobene alternative. Strokovni delavci opažajo tudi povezavo med brezdomnostjo v odraslosti in življenjem v instituciji v mladih letih. Mladi ponavadi leta živijo v izredno strukturiranem okolju, potem pa so kar naenkrat prepuščeni sami sebi. Opozarjajo, da moramo razvijati podporne programe, ki bodo mladim pomagali na poti do samostojnega življenja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 09:40:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107991</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
